Ameriški specialci z neslišnimi naboji

Sodobni naboji za strelno orožje so vedno bolj napredni, učinkoviti in smrtonosni, še vedno pa so (pre)glasni. Naboji za puške in pištole delujejo po enakem principu: udarna igla strelnega orožja udari po tulcu naboja, kar sproži vžig pogonske polnitve (smodnik). Vžig sproži širjenje velike količine sproščenega plina, ki skozi cev potisne kroglo. Z vedno bolj učinkovitim smodnikom krogle dosegajo visoke hitrosti, kar pomeni, da z lažjo kroglo in manjšim nabojem dosežemo enak učinek. Težave pa nastanejo, ko želite onesposobiti sovražnika, vendar pri tem ne želite vreči na noge celotne soseske.

Večina sodobnih nabojev namreč preseže hitrost zvoka in na svoji poti prebijejo zvočni zid, kar se sliši kot glasen in prepoznaven pok. Rešitev je v izstrelkih, katerih hitrost ne presega hitrosti zvoka. Tovrstne naboje so uporabljali že med drugo svetovno vojno, vendar je bila njihova uporaba omejena na pištole in revolverje. Uporaba ’počasnih’ nabojev v puškah pa je bila do zdaj neučinkovita.

’Podzvočni’ naboji večjih kalibrov so zaradi odklonov v hitrosti in večje teže krogel zelo nenatančni, ker je količina smodnika v naboju manjša, je izgorevanje slabše, ob tem pa se sprosti več plinov, ki onesnažijo cev. Ob uporabi počasnejših nabojev pa je tudi verjetnost, da orožje ’zataji’, veliko večja. Pentagon se je teh težav lotil s sodobnimi tehnologijami. Razvijajo posebne tulce iz polimerne plastike, ki omogočajo bolj enakomerno izgorevanje manjših količin smodnika. To pomeni bolj natančno izstreljevanje krogel večjih kalibrov z manjšo hitrostjo, vendar nezmanjšano natančnostjo in dometom.

Podobnega projekta so se lotili že v osemdesetih, ko so v projekt plastičnih tulcev investirali 240 milijonov evrov. Projekt so opustili zaradi nezanesljivih in nenatančnih nabojev. Pentagon zdaj polaga upe v izboljšano tehnologijo polimerov.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!