8 stvari, ki jih lahko sami storite za naš planet

S Pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 se je skoraj 200 držav dogovorilo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za sodelovanje pri sanaciji posledic podnebnih sprememb. K stabilnemu podnebju lahko veliko prispevamo tudi sami, in sicer tako, da manj potujemo, izbiramo okolju prijaznejši prevoz, jemo hrano rastlinskega izvora, varčujemo z energijo in vestno ločujemo odpadke.

Izogibanje letalskim prevozom

Čeprav marsikdo sanja o oddihu v oddaljenem kraju ali obisku turističnih znamenitosti na drugi strani Zemlje, pa letalski promet veliko prispeva k izpustom CO2 v ozračje. Izogibanje letelskim prevozom je ena ključnih osebnih strategij za blaženje podnebnih sprememb. Trije leti iz Londona v Ljubljano in nazaj namreč v ozračje spustijo 20 odstotkov vseh izpustov, ki jih v ozračje v povprečju letno spusti avtomobil. Namesto letala izberite vlak, avtobus ali varčen avto ter izbirajte lokacije, ki so bližje vašemu domu. Ogljični odtis povratnega leta iz Ljubljane v New York je na primer kar 1,9 tone izpustov ekvivalenta CO2. Če živite v mestu ali je vaše delovno mesto blizu doma, se lahko v celoti odpoveste avtomobilu in poiščete okolju bolj prijazno obliko prevoza.

Pri nakupu naslednjega avtomobila se odločite za tistega z manjšimi izpusti CO2, če si tega luksuza ne morete privoščiti, pa bolj varčno vozite. To storite tako, da vozite v pravi prestavi, če vozite v prenizki, zapravljate gorivo, ne vozite prehitro (optimalna poraba goriva je pri 90 km/h, pri 110 km/h pa je večja že za 25 odstotkov), redno preverjajte tlak v pnevmatikah (to zmanjša porabo goriva in podaljša življenjsko dobo pnevmatike), preudarno uporabljajte klimatsko napravo in po nepotrebnem ne prevažajte težkih predmetov.

Zmerna uporaba plastične embalaže

Izogibajte se uporabi plastike – večino tipov plastike namreč pridobivamo s predelavo surove nafte. Čeprav se to sliši kot misija nemogoče, saj je plastika prisotna praktično povsod in v vsem, kar primete v roke, pa lahko s pametnimi nakupi porabo precej zmanjšate. Plastična embalaža ima svoje pozitivne plati, saj pomaga zaščititi dobrine, podaljša rok trajanja, prav tako zmanjša težo, kar je ključno pri prevozu, a tu se njene prednosti končajo. Samo reciklaža v boju s podnebnimi spremembami ne bo dovolj – nenazadnje so za topitev potrebna fosilna goriva – treba bo tudi zmanjšati porabo. Namesto posameznih izdelkov v plastični embalaži kupujte izdelke v večjih količinah, nehajte kupovati plastenke, uporabljati plastične slamice in plastične vrečke. Za vse obstaja zelena alternativa.

Uživanje lokalne hrane

Ključno orožje v boju s podnebnimi spremembami so prehranske navade. Kupujte lokalno, še bolje pa je, če se odpoveste mesu, saj mesna industrija oz. živinoreja veliko prispeva k onesnaževanju okolja, saj njen delež izpustov toplogrednih plinov še zdaleč ni zanemarljiv. Veliko k onesnaževanju prispevajo tudi hladilniki in zamrzovalniki, potrebni za prevoz oz. dostavo hrane. Vaša dieta ima lahko tako pomemben vpliv na okolje, če postanete vegetarijanec ali celo vegan. Strokovnjaki svetujejo, da kupujemo predvsem rastlinsko, lokalno in ekološko oz. sezonsko pridelano hrano, ki naj ne bo oddaljena od vašega mesta bivanja več kot 150 kilometrov. Za pridelavo hrane rastlinskega porekla so namreč potrebne manjše kmetijske površine, kar posledično pomeni manj deforestacije, s tem pa več tal za zaraščanje, ki lahko predstavlja pomemben ponor CO2.

V Sloveniji je leta 2017 nastalo za skoraj 131.800 ton odpadne hrane, kar je v povprečju 64 kilogramov na prebivalca – od tega je bilo 38 odstotkov odpadne hrane še užitne!

Manj otrok

Čeprav je to za koga kontroverzen predlog, pa je dejstvo, da število potomcev močno vpliva na podnebne spremembe. Leta 2009 so številni znanstveniki dejali, da je ena najhujših stvari za okolje otrok, še posebej tisti, ki je rojen s srebrno žlico v ustih. ZDA, kjer prebivalec v ozračje letno sprosti kar 14,95 tone CO2, in države, kot so Kanada, Južna Koreja, Rusija in Japonska, proizvedejo največ emisij na prebivalca (podatkih veljajo za leto 2019), zaradi česar pa najbolj nastradajo najrevnejše države. Čeprav je odločitev glede števila otroka osebna odločitev, pa se v luči podnebnih sprememb zopet prebija v ospredje. Morate res imeti tri? Dva nista dovolj? Bi namesto o tretjem razmislili o posvojitvi? ''Število prebivalcev je problem številka ena, ko gre za podnebno krizo, a te teme nihče ne načenja,'' pravi osebni svetovalec za okolje Gay Brown. Za takšno potezo se je odločil (princ) Harry, ki je dejal, da bo imel v dobro planeta največ dva otroka.

Kompostiranje

Kompostiranje je posnemanje narave in primer dobre prakse. Ključno pri tem je, da kompostirate pravilno, saj je napačno kompostiranje zgolj gnitje organskih odpadkov brez prisotnosti kisika, pri čemer, tako kot na odlagališčih, nastaja toplogredni plin metan, ki je za ozračje še precej hujši kot ogljikov dioksid. Tudi če nimate vrta, to ni izgovor, da ne morete kompostirati, saj obstajajo številne rešitve. Kako predelovati organske odpadke, si lahko preberete TU.

Kupovanje novih oblačil

Modna industrija naj bi bila odgovorna za kar 10 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida letno in za 20 odstotkov vseh industrijsko onesnaženih voda. Še bolj grozljiv je podatek, da na koncu več kot 85 odstotkov vsega tekstila konča na odlagališčih. Voda, ki so jo uporabljali za izdelavo oblačil in modnih dodatkov, je v preteklosti izsušila številne reke in jezera ter uničila številne ekosisteme po svetu. Ste vedeli, da je za proizvodnjo enega para kavbojk potrebno toliko vode, da bi človeku zadostovala za deset let, če bi je spil osem kozarcev na dan. Za barvanje tekstila na drugi strani letno porabimo toliko vode, da bi z njo lahko napolnili dva milijona olimpijskih bazenov. Množična proizvodnja oblačil je skrb vzbujajoča tudi zaradi pranja, saj se le pri enem v okolje sprosti tudi 700.000 plastičnih mikrovlaken. V enem letu se zaradi tega v oceanih samo iz tega naslova nabere kar za 500.000 ton mikrovlaken! Odprite svojo omaro in zagledali boste svoj delež pri tem. Namesto, da kupujete nova oblačila, nosite tista, ki jih že imate v omari. Zaradi tega vas ne bo nihče obsojal ali manj maral. Namesto, da se naslednjič odpravite v trgovino z novimi oblačili, razmislite, če se ne bi raje napotili v trgovino z rabljenimi oblačili oz. če nova oblačila sploh potrebujete.

Kupujte le toliko, kot res potrebujete

Potrošništvo je postalo način življenja, kar pomeni, da imamo v lasti številne materialne dobrine, ki jih ne potrebujemo. Potrošniki način življenja podžigajo akcije in popusti, na katere so številni ''nori'' in ne kupujejo iz nuje, ampak samo zato, ker je nekaj poceni in se pri tem ne vprašajo, od kod stvari izvirajo. A treba se je zavedati, da vsak nakup vpliva na življenje ljudi po svetu. Zato je vzdržen življenjski slog tudi eden od načinov, da obvarujemo naš planet. Kaj lahko storite? Pred vsakim nakupom se vprašajte, ali to res potrebujete, kupujte stvari, ki trajajo dlje in izdelke tistih blagovnih znamk, ki se trudijo zmanjšati svoj ogljični odtis. Poleg tega razmislite o souporabi, izmenjavi in izposoji, s katerimi lahko najdete rešitev domala za vse vaše potrebe: prevoz, obleke, orodje, knjige, gospodinjske pripomočke, inštrumente, športno opremo, igrače itd.

Manjša poraba električne energije

Izbirajte karseda varčne sijalke in izključite elektronske naprave, ki jih ne uporabljate, saj naprava v stanju pripravljenosti porablja 30 odstotkov energije kot v aktivnem stanju. V sušilcu perilo sušite le, ko perila ne morete posušiti na zraku in perite na nižji temperaturi. Če je le mogoče kupujte naprave z oznakami A+++. Več o varčevanju z električno energijo in vodo si lahko preberete TU in TU.