Angel smrti: v njeni izmeni so pacienti umirali kot po tekočem traku!

Kristen je bila pridno in pametno dekle, ki jo je puberteta ponesla na čuden vrtiljak manipulacij in laži, ki jim pozneje v življenju ni več znala narediti konca. Pozneje je sledil še niz čustvenih pretresov in le kdo ve, kaj od vsega naštetega je bilo krivo, da je izjemno predana medicinska sestra postala serijska morilka.

S puberteto so prišle laži in manipulacije

Kristen Heather Strickland se je rodila 13. novembra leta 1967 očetu Richardu, ki je bil vodja oddelka za elektroniko in mami Claudii Strickland, ki je bila gospodinja in učiteljica s skrajšanim delovnim časom. Bila je prvorojenka v urejeni družini majhnega mesta Fall River v ameriški zvezni državi Massachusetts. Čez nekaj let se ji je pridružila še mlajša sestra, s katero sta bili v otroštvu nerazdružljivi. Zaradi očetove nove poslovne priložnosti se je družina po nekaj letih preselila v Groton in Kristen je svoja otroška leta preživela brez kakšnih večjih težav. Po besedah sosedov je bila vedno spoštljiva, pametna, včasih tudi osorna. V šoli je bila odlična učenka, še posebej uspešna je bila na področju matematike.

Z leti pa je Kristen po besedah družine in prijateljev postala kronična lažnivka in manipulatorka. Če kaj ni bilo po njeno, je postala izjemno živčna in je takoj začela groziti s samomorom. Ko se je v srednji šoli sprla s takratnim fantom, se mu je povsem prepričljivo zlagala, da je pojedla steklo, da bi pozabil na svojo jezo do nje. Poleg tega je bila mojstrica laži: med največjimi je bila ta, da je bližnja sorodnica serijske morilke Lizzie Borden, ki je, tako kot ona, prihajala iz mesta Fall River. A v šoli sta jo pred sankcijami zaradi njenega vedenja ves čas reševala njena bistroumnost in izjemni učni uspeh.

Po uspešno zaključeni srednji šoli se je želela vpisati na univerzo Bridgewater, a ker so zaradi preteklih groženj s samomorom zahtevali, da prej opravi serijo terapij s psihiatrom, se je po večih spremembah odločila za Greenfield Community College, kjer niso imeli posebnih zahtev. Študirala je zdravstveno nego in se preživljala kot negovalka na domu. A njena temna plat nikakor ni želela ponikniti: v času študentskega dela naj bi tako duševno prizadetega otroka med kopanjem domnevno namerno poparila z vročo vodo.

Poroka, redna služba, otrok ... in nenavadno veliko mrtvih!

Leta 1988 je Kristen diplomirala z odliko in se še istega leta poročila z Glennom Gilbertom, s katerim sta se spoznala med dopustovanjem v Hampton Beachu v zvezni državi New Hampshire. Marca naslednje leto je Kristen dobila službo medicinske sestre v bolnišnice Veterans Administration (VA), zato je mladi par tam kupil dom, se ustalil ter začel srečno skupno življenje.

Med sodelavci je Kristen veljala za kompetentno in predano medicinsko sestro. Bila je tiste vrste sodelavka, ki si je zapomnila vse rojstne dneve in med božično-novoletnimi prazniki organizirala izmenjavo daril ter zbiranje daril za socialno ogrožene. Na oddelku C, kjer je delala, je veljala za družabnega metulja. Nadrejeni so njeno delo ocenjevali kot »zelo vestno in profesionalno« ter bili večkrat priča njenemu širokemu naboru znanj, kar se je kazalo zlasti med nudenjem nujne medicinske pomoči.

Konec leta 1989 sta Kristen in Glenn dobila prvega otroka - fantka, - zato si je mlada mamica privoščila nekaj mesecev porodniškega dopusta. Po vrnitvi v službo je zaprosila za spremembo delovnika in tako začela ljudem pomagati v času od štirih popoldne do polnoči. A skoraj takoj po njeni vrnitvi so se na oddelku začele dogajati čudne stvari. V času, ko je bila Kristen na delovnem mestu, so začeli pacienti množično dobivati nenavadne srčne napade, veliko jih je umrlo. Kristen se je vselej izkazala s svojimi spretnostmi zdravstvene nege in je vedno ohranjala mirno ter trezno glavo, zaradi česar so jo sodelavci in nadrejeni dobesedno poveličevali. Da bi lahko bila krivda na njeni strani, nihče ni niti pomislil. Prav nasprotno: na račun povečane smrtnosti so se večkrat hecali in Kristen označili za 'Angela smrti'.

Ko soproga zamenja ljubimec

Leta 1993 sta se Kristen in Glenn razveselila še drugega fantka, a le nekaj tednov zatem se je začel njun odnos močno krhati. Kristen se je predčasno vrnila na delovno mesto, kjer je razvila tesno prijateljstvo z Jamesom Perraultom, varnostnikom v bolnišnici in veteranom perzijske zalivske vojne, s katerim se je v družbi sodelavcev po končani izmeni pogosto odpravila na pijačo ali v kakšen bar. Med njima se je kmalu razvila ljubezen in kljub temu, da jo je doma čakal soprog, Kristen svoje afere nikoli ni skrivala. Ljubimcu naj bi zaupala, da jo soprog zlorablja, kar pa je Glenn pozneje ostro zanikal. V resnici naj bi bila Kristen tista, ki je bila v zakonu nevarna, saj naj bi soproga novembra leta 1994 poskušala celo ubiti; v hrano naj bi mu podtaknila strup in mu pozneje vbrizgala neko tekočino, zaradi katere je izgubil zavest.

Konec leta 1994 je Kristen od Jamesa dobila ultimat, naj se odloči, ali bo ostala s soprogom ali pa bo začela novo poglavje življenja z njim. Nemudoma je poklicala Glenna in mu povedala, da ga zapušča, prav tako tudi njuna majhna otroka. Preselila se je v lastno stanovanje in nadaljevala delo v veteranskem zdravstvenem centru. Z Glennom sta se sicer dokončno ločila šele leta 1998, ko je Kristen pristala za zapahi.

Zloraba efedrina

Ker smrtnim primerom v njeni izmeni ni bilo videti konca, so začeli leta 1995 njeni sodelavci postajati vse bolj sumničavi. Čeprav je bilo veliko preminulih starejših in je bilo znano, da so zelo slabega zdravja, je bilo občutno preveč tudi tistih, ki niso imeli kakšnih resnejših zdravstvenih težav in nikoli prej niso imeli težav s srcem, nato pa so nenadoma umrli zaradi srčne kapi. Istočasno so v bolnišnici ugotavljali tudi, da so začele neznano kam izginjati večje zaloge efedrina, sintetičnega stimulansa, ki povzroči pospešeno bitje srca, pojavi se periferna vazokonstrikcija (zoženje žil), to pa privede do povišanega krvnega tlaka. Gre za vrsto adrenalina, ki ob nepravilni uporabi lahko povzroči srčno popuščanje – in smrt.

Konec leta 1995 in v začetku leta 1996 so v kratkih razmakih umrli štirje pacienti, ki so bili v Kristenini oskrbi – vsi zaradi zastoja srca. V vsakem primeru je bil vzrok smrti sum uporabe efedrina. Med delavci je zavladala zaskrbljenost, svojci preminulih so zahtevali odgovore, zato so bili odgovorni prisiljeni odpreti preiskavo. Ko je Kristen izvedela za to, je nemudoma dala odpoved – domnevno zaradi poškodb, ki jih je staknila med delom. Do poletja leta 1996 se je tudi njen odnos z Jamesom skrhal, kar je Kristen pahnilo v hudo duševno stisko. Kar sedemkrat naj bi se obrnila po pomoč v različne psihiatrične ustanove, a v nobeni ni zdržala hospitaliziranja dlje kot deset dni.

Grožnja z bombo v bolnišnici

26. septembra istega leta so zvezne oblasti, ki so preiskovale nenavadne smrti v bolnišnici, zaslišale varnostnika Jamesa Perraulta. Med njegovim pogovorom s preiskovalci je zazvonil telefon. Na drugi strani je bil neznan glas, ki je grozil, da je v bolnišici nastavil tri bombe. Odgovorni so grožnjo vzeli smrtno resno, zato so evakuirali vse paciente in poklicali posebno enoto, ki pa ni našla nikakršnega eksploziva. Podobne grožnje so v bolnišnici prejeli tudi naslednji dan in nato spet 30. septembra – vse v času Perraultove izmene.

Kmalu zatem je policija ugotovila, da za grozilnimi klici tiči prav nekdanja uslužbenka bolnišnice Kristen. Aretirali so jo in jo januarja leta 1998 po hitrem postopku sojenja spoznali za krivo ter jo obsodili na 15 mesecev zaporne kazni. Zvezni preiskovalci so jo v času pripora ob namigu sodelavcev uspeli povezati tudi z nenavadnimi smrtnimi primeri v bolnišnici. Ugotovili so, da bi bila lahko odgovorna za 80 ali več primerov smrti ter za več kot 300 nenadnih poslabšanj zdravstvenih stanj pacientov. A za tožbo so se odločili le svojci šestih žrtev. Tako se je novembra leta 1998 Kristen znova znašla na zatožni klopi. Očitali so ji, da je s prevelikim odmerkom efedrina umorila Henryja Hudona, Kennetha Cuttinga in Edwarda Skwira, umoriti pa naj bi poskušala tudi Thomasa Callahana in Angela Vello, a jima je vbrizgala premajhno količino poživila. Maja naslednje leto se je morala soočiti še z obtožbami v vpletenost pri smrti bolnika Stanleyja Jagodowskega.

Sojenje se je pričelo novembra leta 2000. Po mnenju tožilcev je Gilbertova zagrešila umore, ker si je želela pozornosti in je želela v službi kar se da veliko časa preživeti s svojim ljubimcem Jamesom Parraultom – pravila zdravstvenega centra so namreč velevala, da mora biti pri nujnih primerih vedno prisoten tudi nekdo iz varnostne službe. V sedmih letih dela v bolnišnici naj bi bila po besedah tožilcev Kristen v službi v času več kot polovice 350 zabeleženih smrtnih primerov. Obramba je temu nasprotovala in trodila, da je Gilbertova nedolžna in da so njeni pacienti umrli naravne smrti. 

A tožilstvo se s tem nikakor ni strinjalo. Po njihovih beseda naj bi Kristen tako fantu kot odtujenemu soprogu umore priznala, a je njen odvetnik ta priznanja ostro zanikal ter zahteval dokaze. Svojo stranko je opisal kot normalno mlado žensko, ki je po smrti dedka, propadu zakona in aferi z varnostnikom na delovnem mestu enostavno utrpela prevelik čustven stres. Toda tožilec je bil prepričan, da njen stres ni imel nobene zveze z njenim morilskim pohodom v letih 1995 in 1996.

Smrtna kazen ali  doživljenjski zapor?

To sta le dva delčka izjemno burne sodne razprave, ki je svoj epilog doživela 26. marca leta 2001. Porotniki so Kristen Gilbert spoznali za krivo umora prve stopnje v treh primerih, v enem primeru so jo obtožili umora druge stopnje. Prav tako je bila spoznana za krivo poskusa umora v primeru dveh drugih pacientov v bolnišnici. Sodnik bi jo lahko obsodil na smrt z injekcijo, s čimer bi postala edina ženska s tako usodo v zgodovini te zvezne države. Tožilec je bil prepričan, da je taka kazen tudi edina primerna za obsojenko, predvsem zaradi njenega preračunljivega načina, kako je umorila svoje žrtve – vbrizgala jim je prevelik odmerek efedrina, zaradi česar je njihovo srce začelo nekontrolirano razbijati, dokler ni zastalo.

Zagovornik Gilbertove je bil po drugi strani prepričan, da je doživljenjski zapor dovolj hude kazen za mlado žensko, obsojeno na podlagi »zgolj posrednih« dokazov. Trdil je, da ni nobenih nedvoumnih dokazov, da smrti pri pacientih niso nastopile zaradi naravnih vzrokov. »Kristen Gilbert ni pošast, temveč samo dobra in dostojna medicinska sestra,« je povedal njen zagovornik. V sodni dvorani potem, ko je bila Kristen spoznana za krivo, ni bilo slišati nikakršnega zvočnega odziva občinstva. Starša obsojene sta tiho ihtela, večina družinskih članov žrtev pa je samo nemo sedela in gledala v prazno. Oče in babica obdolženke sta rotila porotnike, naj ji ne izrečejo smrtne kazni, saj bi s tem največ škode utrpela njena dva sinova.

V zvezni državi Massachusetts sicer ni državne smrtne kazni, a ker je Gilbertova zločine storila na zvezni lastnini, v zdravstvenem centru v Northamptonu, bi jo ta po zveznih zakonih glede na težo zločinov lahko doletela. A sodnik je, verjetno ravno zaradi mladosti njenih sinov, Kristen obsodil na štiri doživljenjske zaporne kazni brez možnosti pomilostitve. Iz ženskega zapora v mestu Framingham v Massachusettsu so jo premestili v specialni zvezni zapor v Teksasu, kjer se je imela leta 2003 možnost pritožiti na izrečeno kazen, a se ni odločila za to. Tako preostanek svojih dni preživlja za zapahi, kjer ima omejene izhode in obiske ter neizmerno veliko časa za razmislek o zagrešenih dejanjih.