»Redno se čudim, česa vse smo Slovenci sposobni ...«

Svet ob štirih zjutraj je tih in prazen! Načeloma vsi spijo, razen kakšne kune, ki jo zbudiš iz spanca z odklepanjem avta, potem ko ti je pojedla celo izolacijo v avtomobilu. To se mi je zgodilo pred dnevi, prav zares. In moj avto sploh ni bil prvi. Kuna v našem naselju je zelo vztrajna in nemogoče jo je ujeti. Tisti dan sem skoraj zamudil v službo.

Sicer so ceste precej prazne, tu in tam je v hišah prižgana kakšna luč, svet v glavnem še spi.

Delovni dan pa se začne zgodaj, saj moram biti na radiu že ob 4.45. Ob 5 zjutraj namreč začnemo s programom in treba je biti v formi. Do devetih zjutraj čas mine, kot bi mignil. Po programu sledijo redakcijski sestanek, na katerem se dogovorimo, kaj bomo počenjali v naslednjih dneh. Nato sledi priprava programa, sam sem aktiven v glasbenem uredništvu, posneti je treba kakšen radijski oglas ... Ura je hitro ena, ko se ponavadi odpravim domov in se posvetim svoji družini. Moja prvorojenka Milla je z letošnjim šolskim letom postala prvošolka in šolar sem postal tudi sam. Tako skupaj delava naloge, vaje, udeležujemo se popoldanskih aktivnosti ... Seveda ne pozabimo na igro, hece in naše trenutke. Žena Nataša namreč popoldne dela, zato sta hčerki popoldne moja skrb in zabava.

Kateri so največji izzivi pri vašem delu?

Kaj pa vem. Vsak dan se pojavi nekaj novega. Radio je 'lifestyle'! Vsak dan je nov izziv.

Kako usklajujete družinsko življenje in službo?

Življenje je delo, ki ga moramo v prvi vrsti živeti in opravljati vsi skupaj. Poleg mene so tu moji najdražji, nekoč upam tudi moji otroci … Življenje je vse to ali nič. Samo nekaj od tega ni dovolj. Ni mogoče. Zato ne delam razlik med svojim radijskim delom, delom doma ali med čemerkoli pač delam. Povsod skušam dati od sebe maksimum, se pravi svoje srce, energijo, pustiti nek pečat, sicer nima smisla, da se česa sploh lotevam. Vse to sodi skupaj, vse to potrebuješ, karkoli že počneš.

Ali imate, odkar ste oče, drugačen pogled na varnost v prometu?

Seveda! Otroci imajo v mojem življenju glavno vlogo. Na vse, kar je povezano z njimi, sem izjemno občutljiv in dovzeten. Zelo spoštujem starše, ki imajo kakorkoli hendikepiranega otroka in nikoli si niti v najhujših sanjah ne znam predstavljati, da bi zaradi neke neumnosti, nepozornosti imel na vesti kakšnega otroka. Varnost v prometu mora biti vedno na prvem mestu!

Glede na zahteven delovnik in družinsko življenje gotovo kdaj zamujate. Ali takrat tudi vi pritisnete na plin?

Se zgodi tudi to, seveda, saj sem tudi sam zgolj človek. Ampak tega ne počenjam redno. Kje pa! In vsekakor se izogibam divjanju, kadar imam otroke v avtu. Takrat ne divjam, niti če zamujamo. S svojimi otroki sem se naučil potrpežljivosti. Tudi za volanom.

Bi lahko sami zase rekli, da ste varen voznik, in kako bi to utemeljili?

Sem varen voznik, kar na slovenskih cestah, žal, sploh ni tako težko. Vsak dan spremljam dogajanje na naših cestah in redno se čudim, česa vse smo Slovenci sposobni. Zato se trudim, da bi vozil varno in strpno. Za menoj so treningi varne vožnje, pogovori s policisti in spremljanje, kaj se dogaja v svetu inovacij na temo varne vožnje.

Kakšno bi bilo po vašem idealno stanje ozaveščenosti udeležencev v prometu?

Vse skupaj se začne v avtomobilu, ko svoje otroke vzgajamo z zgledom. To je odgovornost vsakega posameznika, ki vzgaja bodoče voznike.

Tudi sicer je potreben večji poudarek pri vzgoji in preventivi. Akcije, ki jih izvajajo pristojne službe so žal preredke. Zavedam se, da je težava v finančnih sredstvih, ampak za ozaveščanje bi bile potrebne pogostejše akcije. Včasih razmišljam, da se bo morala zamenjati generacija in z njo razmišljanje, kako se obnašati za volanom.

Kakšni so bili najbolj nenavadni trenutki pri vašem delu?

Naši poslušalci so enkratni. V vseh pogledih. Tudi na področju prometne varnosti zelo pomagajo. Zavedam se, da z njihovo pomočjo vsak dan zelo pripomoremo k varnosti v prometu na naših cestah. Kličejo nas iz cele države in tako obveščajo o vsem živem. Nazadnje kar mi je ostalo v spominu je bila balonarska nesreča na ljubljanskem barju. Naši poslušalci so nas prvi zelo nazorno obvestili o nesreči in bili smo prvi ki smo poročali o tem. V tem primeru so bili naši poročevalci, zato smo jim zelo hvaležni.

Pod kakšnimi pogoji bi si privoščil divjo vožnjo in kakšen je vaš sanjski avto?

Na poligonu. Samo tam! In kot kaže, sem že malo star. Pred dnevi smo se tam peljali s profesionalnim reli voznikom in mi je bilo kar neprijetno.

Sanjski avto? Kaj pa vem, nikoli nisem tako razmišljal o tem. Moje mnenje o tem je, če bi imel nesramno dosti denarja, potem bi vozil temu primeren avto. Te stvari mi enostavno ne pomenijo veliko. V tem trenutku mi je najpomembneje, da je moj avto varen.