Tilnu je uspelo: Skoraj 90 km in 5.300 m vzpona premagal v izjemnem času

Pri preizkušnji K24 se mora posameznik vzpeti na pet najpomembnejših koroških vrhov: Olševo, Peco, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro. Pot je dolga okoli 90 km, pri čemer posameznik premaga okoli 5300 višinskih metrov vzpona in prav toliko tudi spusta. Če se vrhov dotakne v manj kot 24 urah, je preizkus opravljen in postane član prestižnega kluba K24.

Pred kratkim se je izziva lotil tudi Tilen Potočnik. 87,8 km dolgo pot in več kot 5.200 metrov nadmorske višine je premagal v izjemnem času: le 11 urah in 42 minutah. Izziva se tokrat ni lotil prvič, je pa izboljšal svoj čas. »Izziva K24 sem sem se lotil večkrat, nazadnje leta 2015, ko sem se prvič spustil pod 12 ur,« je dejal 37-letnik. »Prvič sem ga opravil leta 2005, takrat v 16 urah in pol.«  

Kot je pojasnil, se za ta podvig ni posebej pripravljal, saj tek predstavlja njegov vsakdan. »Tudi letošnji K24 sem vzel le kot daljši trening, pa seveda kot preizkus trenutnih telesnih zmožnosti.« In kaj na poti je bilo najtežje? »Podobno kot v letu 2015 sem tudi letos najbolj trpel pri vzponu na Raduho. Verjetno zato, ker sem želel najbolj tekaški odsek na celotni progi (od Smrekovca do koče na Loki pod Raduho) kar se da hitro premagati. Očitno sem tam pustil preveč moči, kar sem na vzponu na Raduho 'pošteno plačal'. Konkretno zdelan sem moral potem del poti med Raduho in vznožjem vzpona na Olševo nekoliko bolj umirjeno oddelati. Vzpon na predzadnji hrib – Olševo – sem potem znova začel s polno močjo. Po opravljenem vzponu na Olševo sem nekako prišel k sebi in nadaljevanje je bilo lažje. Na Peco in do cilja v Črni je šlo potem vse v glavnem po planu, čeprav je bilo 'matranja' veliko več kot leta 2015.«

Gre za izjemno dolgo pot, polno vzponov in spustov, kar predstavlja tako fizičen kot psihičen napor. »Celotno traso dobro poznam. Letošnje težave na sami poti so bile predvsem fizične narave, saj zaradi poškodbe še nisem na nivoju iz leta 2016. Progo sem nekajkrat v celoti 'zvizualiziral' in sem točno vedel, kaj me čaka. Med samimi tekom progo razdelim na etape in imam v mislih le etapo, ki jo v danem trenutku premagujem,« je povedal. 

Za njim je že veliko tekmovanj

Tilen Potočnik je na prvem daljšem teku nastopil leta 2014. Leto pozneje je odtekel prvo 100 milj (160 km, op. p.) dolgo preizkušnjo in dosegel 4. mesto. Od leta 2005 sicer tekmuje v adventure racingu, ekipni multisport disciplini, kjer tekmovanja trajajo navadno več dni skupaj.  S svojo ekipo je nastopil na tekmovanjih svetovnega pokala in svetovnem prvenstvu, se udeleževal tekem po vsem svetu, zadnje čase pa se posveča predvsem teku. Letos je tekmoval tudi na Triatlonu jeklenih v Bohinju, kjer je osvojil srebrno odličje, na triatlonih v Avstriji na polovični ironman razdalji in bil s časom 4:05 zadovoljen, saj je čas dosegel brez usmerjenega treninga za triatlon. Vseh naporov sam sploh ne dojema kot 'napor'. »Če nekaj rad počneš, tega ne jemlješ kot napor, ampak kot užitek, sprostitev, odklop, privilegij, luksuz,« je prepričan.

Njegove treninge predstavlja večinoma tek po razgibanem, ne asfaltnem terenu. Trenira večinoma sam, 4–5-krat tedensko, kar nanese skupno od 15 do 18 ur na teden. Vsaj en dan na teden si vzame za počitek. Posebnega poudarja prehrani ne daje, saj kot pravi, ne živi od športa. Vseeno pa se prilagaja, v smislu, da uživa hrano, ki odgovarja njegovemu telesu, da zmore napore in priganjanje do maksimuma.

Tilen ima zdaj pred seboj že nove cilje. V prihajajočem letu 2018 si želi nadgraditi letošnjo pripravljenost. »Na dve daljši tekmovanji, 100 milj Istre v mesecu aprilu in Lavaredo ultra trail v mesecu juniju v Dolomitih želim priti bolje pripravljen, kot sem bil v letu 2016,« je še dodal.

I