Kaj se je zgodilo s tem dečkom, ki je pred 20 leti za las ušel smrti?

Žalostno otroštvo

Leta 1992, ko je dežele nekdanje Jugoslavije razjedala grozovita vojna, so se mnogi odločili, da bodo zapustili svoje tople domove. Med temi je bila tudi Ruskova mama, ki je z 11-letnim otrokom sama krenila na pot ...
Med to hudo potjo se je dogajalo marsikaj groznega in temnooki deček je moral, kot mnogo drugih otrok, pozabiti na igro – šlo se je zares.

Ranjen med begom pred streli

Nekoč, ko so pešačili, se je z vseh strani začelo streljanje ... bili so obkoljeni, sovražnik je bil neusmiljen. Ljudje so bežali na vse strani in med njimi je bil tudi prestrašeni 11-letnik. Rusko je med bežanjem pred sovražnimi kroglami hudo padel in si poškodoval roko. Glavno je bilo, da se je rešil, a potreboval je nujno operacijo. Na terenu seveda ni bilo dovolj zdravil za vse, tako je moral mali deček prestati operacijo brez protibolečinskih sredstev in brez anestezije ... Bilo je tako hudo, da je od bolečine izgubil zavest.

Po dolgi in utrudljivi poti, med katero je Rusko videl stvari, ki jih otrok nikoli ne bi smel, sta z mamo končno prispela v Slovenijo, kjer je bilo tisto, kar si je deček najbolj želel – mir. Kot mnogi pribežniki sta tudi mati in sin zaživela v Postojni. Vklopila sta se v družbo, Rusko je začel obiskovati šolo in končno je obrnil črn list grozot vojne, ki ga je za vedno zaznamovala.
Ker je bila Ruskova roka hudo poškodovana in ker je obstajala možnost, da bo morda delno paralizirana, je moral deček opravljati razne razgibalne vaje. Nekdo mu je takrat svetoval igranje kitare. In tako se je začela glasbena pot temnookega dečka, ki je srečo in prijatelje našel v naši državi.

Kitara – zvesta spremljevalka

Rusko je svojo prvo kitaro dobil v dar. Začel jo je odkrivati sam, spoznaval je vse njene skrivnosti, igral se je z njenimi strunami in na koncu se je zaljubil ... Iz te ljubezni se je seveda vzporedno razvijala tudi ljubezen do glasbe in izražanja svojih čustev prek not. Seveda je Rusko pridno obiskoval tudi šolo, kjer je spoznal kar nekaj otrok, ki so še dan danes njegovi prijatelji.

Žalitve in žalost

Prav te šolske dni pa je velikokrat zaznamovala žalost – nemalokrat so se njegovi vrstniki norčevali iz njega in tega, da je prišel iz Bosne. Velikokrat so ga zmerjali in takrat, ko se je počutil najbolj na tleh, je vzel v roke svojo najbolj zvesto prijateljico. Kitara in glasba nista poznali narodnosti ...
Seveda so se z leti žalitve umirile, otroci so namreč zrasli in Rusko je obrnil nov list v knjigi svojega zanimivega življenja. Odločil se je, da vsem predstavi glasbo, ki jo ustvarja.

Prvi album in prijatelji

Rusko je svoje verze, prepletene s toplimi melodijami, objavil na svojem prvem samostojnem albumu. Za ta podvig pa je moral mladenič vzeti kar velik kredit, saj se je projekta lotil 'na veliko'.
Po naključju je spoznal glasbenika Cveta Polaka, ki je takrat še igral v skupini Šank Rock. Cveto je takoj videl, da je Rusko nekaj posebnega – ni veliko glasbenikov, ki bi vse svoje življenje dali na kocko zavoljo sanj ... Rusko je bil tak – za glasbo bi dal vse in zanjo je resnično žrtvoval veliko. Po prvi plošči, izdani le v Sloveniji, so se mu začela odpirati tudi druga vrata. Album z enostavnim naslovom Rusko je izdala založba Dallas. Ruskove pesmi so segle tudi čez mejo, pa čeprav je bila plošča izdana izključno za slovensko tržišče ...

Sodelovanje s skupino Crvena Jabuka

Leto po izidu plošče je Rusko spoznal člane bosanske skupine Crvena Jabuka. V svojem preprostem slogu jim je predlagal sodelovanje in naletel na plodna tla. S pevcem Žero sta zapela Ruskovo skladbo Priznat ću joj sve in z njo navdušila v vseh državah nekdanje Jugoslavije ...

Nov izdelek z vrhunsko ekipo, ki verjame vanj

Zdaj že 30-letni Rusko je poln volje do življenja in naprej ga še vedno žene neustavljiva ljubezen do glasbe. Ustvaril je 13 krasnih skladb, ki jih trenutno snema. Kot na prvi plošči za celotnim projektom stoji Cveto Polak, ki je uspel k novemu projektu temnookega fantiča iz Bosne povabiti kopico vrhunskih glasbenikov. Bobnarja Romana Rateja, kitarista Miho Megliča, klaviaturista Miho Goršeta, basista Željka Zuberja in basista Krešimirja Kastelana. Seveda je tudi Cveto za nekatere skladbe poprijel na svoj bas.

Rusko je torej svoj dom našel v Sloveniji, kjer je začel uresničevati tudi svoje sanje. Dobil je veliko prijateljev in življenje mu je ponudilo krasno priložnost, da svoj umetniški opus posreduje tudi drugim ... V Bosno se bo vrnil s svojo glasbo.