Moskisvet.com
42159a9def_60419807

Zanimivo

Sedem čudežev industrijskega sveta

S.R.
11. 06. 2011 12.00
8

Industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Veliki Britaniji, kmalu pa je zajela ves svet. Prinesla je izjemen tehnološki napredek, ki je omogočil izgradnjo neverjetnih zgradb in strojev, ki še danes vzbujajo občudovanje.

SS Great Eastern
Velikansko ladjo je zasnoval britanski inženir Isambard Kingdom Brunel. Splavili so jo leta 1858, bila pa je prva ladja v celoti izdelana iz železa. Za tisti čas je bila to daleč največja ladja na svetu, saj je v dolžino merila kar 211 metrov. Brez postanka za gorivo je lahko okoli sveta ponesla kar 4.000 potnikov. Namesto pogonskih propelerjev je imela ladja dve veliki kolesi ob straneh trupa, zato je bila med plovbo izjemno stabilna. Kljub izjemnemu razkošju so ladjo že med izgradnjo pestile številne težave. V številnih nesrečah je umrlo veliko delavcev, zato so mnogi začeli verjeti, da je ladja zakleta. Nekaj let je ladja redno plula iz Amerika v Evropo, leta 1866 pa je bila, prav zaradi dobrih plovnih lastnosti neprecenljiva pri polaganju čezoceanskega telegrafskega kabla. Leta 1889 so jo razrezali za staro železo, v njenem trupu pa so odkrili trupli dveh zakovičarjev (ki sta izginila že med gradnjo), kar je še utrdilo prepričanje, da je ladja zakleta.

Brooklynski most
Ob odprtju leta 1883 je bil most preko reke East River najdaljši viseči most na svetu, ter hkrati prvi viseči most, pri katerem so uporabili jeklene vrvi namesto železnih. Gradnja sama je bila pravi pravcati družinski projekt. Zasnoval ga je arhitekt John Augustus Roebling, po njegovi smrti pa je delo nadaljeval sin Washington. Tudi on je med gradnjo hudo zbolel, zato je napotke na gradbišče posredovala njegova žena Emily, ki se je tako hitro naučila osnov gradnje.

Svetilnik Bell Rock
Danes je to najstarejši še delujoči svetilnik postavljen sredi morja, v svoji pesmi pa ga omenja tudi slavni angleški romantik Robert Southey. Svetilnik stoji na zloglasnem grebenu Bell Rock (Severno morje, ob obali Škotske), ki je bil skozi stoletja smrtonosna past za ladje. Inženir Robert Stevenson je zato izdelal načrt za 35-metrski svetilnik, ki še danes kljubuje neizprosnemu Severnemu morju in varuje mornarje. Končali so ga leta 1810, še danes pa velja za gradbeni čudež. Greben namreč leži nekaj metrov pod morsko gladino, tako da so morali delavci najprej zgraditi leseno konstrukcijo, da so lahko sploh ostali na grebenu.

Sistem londonske kanalizacije
V 50-ih letih 19. stoletja je bil London mesto z največ prebivalci na svetu in hkrati srce britanskega imperija. Zaradi srednjeveškega sistema kanalizacije se je mesto spopadalo s hudimi epidemijami kolere in tifusa, ki so zahtevale na tisoče žrtev. Inženir Joseph Bazalgette je zato zasnoval genialen sistem kanalizacije, ki je s šestimi glavnimi kanali, 724-imi kilometri zbiralnih odtočnih kanalov in 21.000 kilometri manjših lokalnih kanalov očistil mesto. Izgradnja novega sistema kanalizacije je botrovala tudi izgradnji slavne in bogato okrašene črpalne postaje Crosness Pumping Station (na sliki).

Panamski prekop
77-kilometrski prekop je ob odprtju leta 1914 povezal Atlantski in Tihi ocean, ter tako močno skrajšal pot med vzhodno in zahodno obalo Amerike, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okoli viharnega rta Horn. Do leta 2008 ga je prečkalo preko 815.000 plovil. Gradnja sama pa je bila vse prej kot preprosta. Sprva so se je lotili Francozi, pod vodstvom Ferdinanda de Lessepsa, ki je pred tem zgradil tudi Sueški prekop. Zaradi nemogočih delavnih razmer v džungli in malarije je umrlo 22.000 delavcev, zato so gradnjo po nekaj letih opustili. Kasneje so opremo od Francozov odkupile ZDA, iztrebile nadležne komarje, ki so prenašali malarijo in uspešno dokončale prekop. Ker prekopa ni bilo mogoče zgraditi na morskem nivoju, ladje po njem plujejo s pomočjo velikanskih zapornic, s pomočjo katerih je mogoče dvigniti in znižati vodni nivo.

Pacifiška železnica
Polaganje tirov se je končalo leta 1869, šlo pa je za prvo transkontinentalno železnico, ki je povezovala vzhodno in zahodno obalo ZDA. Z zahodne strani so prek gorovij Sierra Nevade tire polagali kitajski delavci družbe Central Pacific Railroad of California, z vhodne strani pa so jim naproti prihajali irski imigranti družbe Union Pacific Railroad. Gradnja je trajala šest let, zaznamovala pa jo je korupcija in številni prepiri med obema družbama, ki jih je morala na koncu reševati država.

Hooverjev jez
Jez, ki še danes velja za enega največjih gradbenih dosežkov na svetu so začeli graditi leta 1931, v času velike depresije. Takrat se je v malo mesto Las Vegas zgrnilo več kot 20.000 brezposelnih Američanov iz vseh zveznih držav. Ker je bil Las Vegas kmalu premajhen za vse delavce, je v bližini nastalo še mesto Boulder City. Jez so končali leta 1936, kar dve leti pred rokom, za njegovo izgradnjo pa so potrebovali več kot tri milijone kubičnih metrov betona. Sprva se je jez imenoval kar Boulder, nato pa so ga kontroverzno poimenovali po 31. ameriškem predsedniku Herbertu Hooverju.

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497