Ozonska luknja nad severnim polom

Ozon v stratosferi (približno 20 kilometrov nad površjem) bolj ali manj blokira večino nevarnih UV-žarkov in tako preprečuje raka na koži. Nizke temperature v stratosferi nad Arktiko pa so povzročile, da se je plast ozona zmanjšala vsaj na polovico normalne debeline.

„Največja težava je, da se tanjšanje še ni končalo,“ je dejal Markus Rex, fizik inštituta Alfreda Wegenerja za polarne raziskave v Bremerhavenu v Nemčiji.

Postaje, ki opazujejo debelino plasti ozona, so pokazale, da se je debelina stanjšala bolj kot kdaj koli prej in lahko se zgodi, da bo še pred pomladjo nad Arktiko nastala ozonska luknja.

„Zaenkrat je še prezgodaj, da bi to lahko potrdili, a če se to zgodi, bodo posledice globalne,“ je še dodal Rex.

Leta 1980 so znanstveniki ugotovili da CFC-ji in še nekatere druge kemikalije zmanjšujejo plast ozona. Že leta 1987 so z Montrealskim protokolom tako rekoč prepovedali tovrstne kemikalije, vendar je glavna težava, da te kemikalije zelo dolgo ostanejo v stratosferi, tudi po več desetletij.

V zgornji atmosferi se CFC razgradi v atome klora, ki s pomočjo sončne svetlobe uniči molekule ozona. Nizke temperature pa ta proces še pospešijo.

Oblaki so tako rekoč rezervoarji neaktivnih stranskih produktov klora. Na površju oblakov ti stranski produkti reagirajo drug z drugim in izpustijo 'agresivne' atome klora, ki 'napadejo' ozon.

Proces se sicer ustavi, ko se temperature dvignejo in ko izgine tako imenovani arktični vrtinec. Arktični vrtinec je področje mrzle zračne mase, veliko približno 15 milijonov kvadratnih kilometrov, ki preko zime kroži preko severnega pola.

Podaljšanje obdobja arktičnega vrtinca pa najverjetneje ni naključje in spet je glavni krivec globalno segrevanje. Toplogredni plini zadržujejo toploto v spodnjih delih atmosfere, kar posledično ohlaja zgornjo atmosfero.

UV-radiacija pa ne povzroča le kožnega raka. Lahko se zgodi, da se zaradi povečanja UV-žarkov zmanjša število alg, s katerimi se prehranjujejo večja bitja, kar na koncu udari po vsej prehranjevalni verigi in ima lahko katastrofalne posledice.

Lahko pa se tudi zgodi, da se bodo plasti, osiromašene z ozonom, začele premikati južneje do poseljenih območij. „Lahko se zgodi, da se bodo te plasti premaknila do severne Italije ali do New Yorka."

„Ljudje naj se zavedajo, da bo to leto ozonska plast najverjetneje precej tanjša, vsaj na nekaterih področjih, in da je treba uporabljati zaščito,“ svari Rex.