Odkrit resnični morilec v Pompejih

Pompeji so poleg Egipta in nekaterih delov Južne Amerike najbolj slavno arheološko najdišče na svetu. Do sedaj so domnevali, da so se nesrečniki v mestu, ki ga je leta 79 zasul in s tem tudi ohranil vulkanski prah, zadušili prav zaradi tega prahu. Sedaj so znanstveniki ugotovili, da je bila njihova smrt precej bolj nenadna.

Vulkan je izbruhnil dan po praznovanju vulcanalie, praznik posvečen rimskemu bogu ognja. Mesto in še nekaj vasi v okolici vulkana je bilo zelo hitro uničenih. Ljudje, živali, rastline in predmeti, so bili za večno ujeti v vulkanski prah, ki jih je ujel v pozah, kot so bili nekaj trenutkov po izbruhu. Vendar ni bil prah tisti, ki je ubil večino prebivalcev, kot so domnevali do sedaj.

Vulkanolog Giuseppe Mastrolorenzo je s svojo ekipo začel preučevati plasti vulkanskega prahu in skal ter podatke vnesel v računalniško simulacijo. Ugotovili so, da je vulkan povzročil šest različnih piroklastičnih udarov (valovi vroče in strupene mešanice plinov ter prahu). Večina ljudi je umrlo med četrtim udarom, čeprav je bil ta relativno šibak in je imel v sebi malo prahu. Vendar je bil izjemno vroč, približno 300 stopinj Celzija, morda celo več, kar pomeni, da so prebivalci umrli v delčku sekunde.

Dokaz za takšno hitro in nasilno smrt se skriva v ostankih kosti, kjer so primerjali zažgane kosti v laboratoriju in tiste v Pompejih. Ugotovili so, da so bile kosti v Pompejih izpostavljene visoki temperaturi. Drugi dokaz pa so poze umrlih. V primeru zadušitve bi vseeno kazali znake borbe, tako pa je večina žrtev tako rekoč 'zmrznilo', kar kaže na znake nenadnega krčenja mišic. To pomeni, da so umrli v trenutku.

V preteklosti so arheologi domnevali, da so nenavadno skrčeni udi dokaz, da so se ljudje dušili, vendar imamo sedaj dokaze, da temu ni bilo tako. „Zaradi ekstremnih temperatur ljudje niso imeli časa, da bi se zadušili,“ je še dodal Mastrolorenzo.

Preberite še o največjih vulkanskih izbruhih v zadnjih stoletjih, ki so zahtevali tudi po več deset tisoč žrtev.