Živalska bomba
Zagovorniki pravic živali bi dandanes ob sami omembi živalskih bomb upravičeno skočili v zrak. A v drugi svetovni vojni so nekatere države uporabljale prav take bombe. ZDA so na netopirje pritrdile majhne zažigalne bombe, s katerimi bi lahko napadali sovražnike. Živalske bombe si je zamislil zobni kirurg Lytle S. Adams, načrt pa je odobril predsednik Roosevelt leta 1942. Netopirji so bili logična izbira, saj jih jih je bilo mogoče z lahkoto najti zelo veliko, čez dan so se skrivali v stavbah, lahko pa so nosili tudi bremena težja od njih samih. Britanci so z eksplozivom napolnili mrtve podgane in upali, da jih bodo Nemci skupaj s premogom vrgli v peč, kjer bi eksplodirale. Sovjeti pa so šli še dlje in so razstrelivo namestili na pse, ki so jih naučili, da se hrana skriva pod tanki in oklepniki. Ko so psi odšli iskat hrano, so so bombe sprožili in tako poškodovali tanke. Za urjenje eksplozivnih psov so leta 1924 v mestu Oblast celo ustanovili posebno akademijo.
Orožje izvira iz srednjega veka, gre pa za daljše močno bodalo, ki je imelo na eni strani rezila zareze. Med bitko je vitez tako lahko v zareze ujel nasprotnikov meč in ga hitrim zasukom bodala zlomil. Sicer ni znano, kdo si je to bodalo zamislil, bilo pa je priljubljeno orožje mnogih vitezov.
Lovilec ljudi
Orožje na dolgem drogu z dvema polkrožnima rogljema in pastjo na vzmet na konici orožja. Glavni namen tega orožja je bilo vlečenje sovražnikovih jezdecev iz sedla, zato je imelo lovilec pomembno vlogo pri ugrabljanju sovražnikovih plemičev, za katere so nato zahtevali odkupnino. Uporabljali so ga tudi za obvladovanje nasilnih zapornikov. Orožje so začeli uporabljati v srednjem veku, na bojiščih pa so ga zadnjič videli v 18. stoletju. Japonski samuraji so poznali podobno orožje, ki se je imenovalo sasumate. Z njim so lahko sovražnika pritisnili ob zid ali tla. Malce bolj humano različico susamate še danes uporablja japonska policija pri večjih izgredih.
Pucklov top
Mnogi ga smatrajo za prvo strojnico, šlo pa je za puško kremenjačo z eno cevjo in bobničem. Namenjen je bil uporabi na ladjah, kjer bi z njim lahko preprečili vkrcanje sovražnikov na ladjo. Leta 1718 ga je patentiral angleški odvetnik in pisatelj James Puckle. Masovne proizvodnje top ni nikoli dosegel, saj kovači zapletenih sestavnih delov preprosto niso mogli proizvajati v velikih količinah. Kljub zapleteni izdelavi je bil top za tiste čase dokaj učinkovit, saj je v sedmih minutah lahko izstrelil 63 strelov, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko (muškete so namreč izstrelile le tri strele na minuto).
Zelo zanimiva ideja, ki jo lahko večkrat vidimo v futurističnih romanih, računalniških igrah in filmih. Ideja bi bila najverjetneje bolj popularna, če ne bi prišlo do nesreče cepelina Hindenberg, ki je pomenila konec velikih zračnih ladij. Kljub temu je ameriška mornarica v 30. letih prejšnjega stoletja izdelala dva cepelina, ki sta služila tudi kot letalonosilki. Ladji sta se imenovali USS Akron in Macon, obe pa sta svoje polete končali z nesrečami. Leteči letalonosilki so opremili kavljem, ki so ga med pristankom morala ujeti letala. V časih po drugi svetovni vojni so za prevoz lovcev uporabljali tudi bombnike.
Ščit in svetilka v enem
Izdelali so ga v času renesanse, ščit pa ni bil namenjen samo obrambi, temveč je služil tudi kot orožje. Na majhen ščit je bila pritrjena železna rokavica z rezilom postavljenim vzporedno z roko nosilca, rokavica pa je imela tudi več železnih konic. V sredini ščita je bila nameščena svetilka, ki so jo prekrili z usnjenim poklopcem. Slednjega so med bitko odstranili in tako zmedli sovražnika. A kljub dovršeni izdelavi ščit v prvi vrsti ni bil vojaško orožje, temveč so ga uporabljali predvsem poklicni mečevalci, dobro pa se je obnesel tudi kot zaščita pred kriminalci v temnih ulicah. Izumitelj ščita s svetilko ni znan, prvič pa naj bi ga uporabili v 16. stoletju v Italiji. Zaradi dovršene izdelave, mešanice obrambnih in napadalnih lastnosti ter dodatka psihološkega bojevanja pa ga imajo mnogi za švicarski izum.
Ker je bila med drugo svetovno vojno kovina izredno dragocena, zavezniki pa so jo veliko izgubili tudi med napadi nemških podmornic na preskrbovalne konvoje v Atlantiku, je britanska vlada načrtovala izdelavo letalonosilke iz ostankov lesa (14 odstotkov) in ledu (86 odstotkov). Po obsežnih raziskavah so odločili, da bo letalonosilka dolga dobrih 600 metrov, zidovi pa bodo debeli več kot 12 metrov. Letalonosilka bi imela tudi obsežen hladilni sistem, ki bi preprečeval, da bi se led stalil. Zamisel niti ni bila slaba, saj bi bilo tako ladjo veliko lažje popraviti kot pa običajne železne letalonosilke. Na krov bi Habakkuk sprejel kar 150 letal. Nenavadno letalonosilko si je zamislil Geoffrey Pyke, na srečo pa se je vojna končala preden so uspeli ladjo izdelati.
Arhimedove klešče
Kot pove že ime, si je nenavadno napravo zamislil Arhimed, eden največjih umov svojega časa. Vladar Sirakuz Hiero ga je namreč zadolžil za obrambo mesta, ki so ga ogrožali Rimljani. Šlo je za ogromen žerjav s kavlji in vrvmi, ki je ladjo v bližini obale prijel in delno dvignil iz vode, nato pa jo jo spustil nazaj v vodo, kjer se je prevrnila. Klešče so postale uporabne v drugi punski vojni, ko so Rimljani napadli Sirakuze z več kot 200 ladjami. Stroj je bil tako dobro skrit, da so Rimljani sprva menili, da se bojujejo proti bogovom.
Viharni top
Izumil ga je avstrijski inženir dr. Zippermeyer, ki je bil znan po izumljanju nenavadnih protiletalskih naprav. Izdelali pa so ga v Nemčiji med drugo svetovno vojno, ko so zavezniki pridobili precejšnjo premoč v zraku. Top je v posebni komori ustvarjal eksplozije in močne viharje nato izpustil skozi cev proti svojim tarčam. Pomanjšanji prototip je lahko razbil deske na razdalji 200 metrov, zato so izdelali tudi večjo različico topa, ki pa več ni delovala, saj top ni bil sposoben ustvarjati vrtincev na velikih višinah.
'Gejevske' bombe
Halitozna (halitoza pomeni ustni zadah) ali 'gejevska' bomba je bila teoretično orožje, ki je bilo napolnjeno z močnim ženskimi feromoni. Načrt je bil z veliko dozo afrodiziaka zmedli nasprotnikove vojake, ki se ne bi mogli več upirati drug drugemu in bi zato postali nepozorni, sovražnik pa bi jih lažje napadel. Bombo je leta 1994 predlagalo ameriško vojaško letalstvo, načrte pa je kasneje razkrila nevladna organizacija Sunshine Project, ki se je do leta 2008 borila proti uporabi kemičnih in bioloških orožij.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV