Steve se je dolgo časa boril z redko obliko raka na trebušni slinavki. Jasno pa je, da je njegova smrt za "jabolčno" podjetje hud udarec.
Steven Paul Jobs se je za elektroniko začel zanimati že pri desetih letih, ko je po pričevanju njegovih (krušnih) staršev v električno vtičnico potisnil železno sponko za lase in posledično doživel rahel električni šok. Zatem se je z družino iz San Francisca preselil v Palo Alto, saj je njegova družina želela biti bližje Silicijevi dolini, ki je takrat rasla s svetlobno hitrostjo.
Jobs je tam obiskoval srednjo šolo, njegovo zanimanje za informacijsko tehnologijo pa je še naprej raslo, zato se je po pouku redno udeleževal predavanj podjetja Hewlett-Packard. Ta predavanja so bila precej pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled, saj so Steva v Hewlettu kmalu zaposlili, med poletnim delom pa je tam spoznal Steva Wozniaka, ki je delil njegovo navdušenje nad tehnologijo.
Leta 1972 je Jobs končal srednjo šolo in se vpisal na univerzo Reed v Portlandu (država Oregon). Kljub temu da je študij prekinil že po prvem semestru, je še naprej obiskoval različna predavanja na univerzi, med drugim tudi tečaj kaligrafije. O slednjem je Steve pozneje povedal, da brez tega enega in edinega tečaja Macovi računalniki ne bi imeli različnih tipografij ("fontov") in proporcionalno razmaknjenih znakov. V tem času je Steve spal na tleh pri prijateljih, denar je dobival z zbiranjem in vračanjem steklenic kokakole, na brezplačna kosila pa je hodil v bližnji tempelj Hare Krišne.
Ekipa se zbira
Jeseni leta 1974 se je Jobs vrnil v Kalifornijo in skupaj z Wozniakom obiskoval predavanja računalniškega kluba Homebrew. Kot tehnik se je zaposlil v podjetju Atari, ki je bilo že takrat znano po izdelavi računalniških iger, s to službo pa je želel Jobs prihraniti dovolj denarja za nekakšen spiritualni pobeg v Indijo, kamor je pozneje res odpotoval s prijateljem z univerze Reed in pozneje prvim Applovim uslužbencem Danielom Kottkejem. Očitno je Steve tam zares doživel nekakšno razsvetljenje, saj se je vrnil kot budist z obrito glavo. V tem času je prišel tudi v stik s halucinogenimi drogami, izkušnjo z LSD pa je pozneje opisal kot eno izmed dveh ali treh najpomembnejših izkušenj v življenju. Po indijski avanturi se je vrnil k Atariju, kjer so mu naložili razvoj integriranega vezja za igro Breakout, kar Steva ni preveč zanimalo. Skupaj z Wozniakom sta namreč dobila nalogo, da število čipov čim bolj zmanjšata. To jima je uspelo tako dobro, da je bil končni izdelek takšen, da ga je bilo nemogoče serijsko izdelovati.
Steve in Wozniak sta tako zapustila Atari in začela snovati svojo prihodnost. Jobs je Wozniaka kmalu prepričal o izdelavi komercialnega računalnika, Jobs sam pa se je povezal s trgovino Byte Shop, ki se je strinjala s prodajo računalnika, a le če bo slednji popolnoma sestavljen. Trgovina je tako naročila 50 računalnikov, ki so dobili ime apple I. Jobs in Wozniak sta z majhno ekipo dan in noč sestavljala in testirala računalnike in jih dostavila v dogovorjenem roku, podjetje pa je s prodajo dobilo dovolj denarja za plačilo sestavnih delov, ostalo pa jim je tudi nekaj dobička. Tako so bili položeni temelji za poznejšo multinacionalko, Jobs pa za zagon ni prodal niti ene delnice.
Apple I sicer ni imel omembe vrednih posebnosti, izstopala je le uporaba TV-sprejemnika za zaslon, medtem ko večina računalnikov v tistem času zaslona sploh ni imela. Čeprav se je besedilo na zaslonu izpisovalo z za današnje čase neverjetno počasnimi 60 znaki na sekundo, je bilo to še vedno precej hitreje od preostalih strojev tistega časa. Na prigovarjanje lastnika trgovine Byte Paula Terrella je Jobs v stroj vgradil tudi kasetni vmesnik za shranjevanje in nalaganje programov s takrat bliskovito hitrostjo 1200 bitov na sekundo. Kljub preprosti izdelavi je šlo za mojstrovino, saj je naprava vsebovala manj delov kot katera koli podobna naprava v tistem času, Wozniak pa si je hitro prislužil sloves mojstrskega inženirja. Ekipa je izdelala okoli 200 računalnikov apple I.
Wozniak ni počival na lovorikah, zato se je že začel ukvarjati z applom II, ki je bil zahvaljujoč dobičku od prodaje predhodnika precej izboljšan. Javnosti so ga predstavili na računalniškem sejmu West Coast leta 1977, že prvi dan predstavitve pa ga je Jobs predstavil tudi japonskemu kemiku Toshiu Mizushimi, ki je postal prvi uradni prodajalec Applovih računalnikov na Japonskem. Največja razlika v primerjavi s predhodnikom je bila v TV-zaslonu, ki je prikazano sedaj obdržal v spominu. Stroj tako ni bil več uporaben samo za preprost prikaz besedila, temveč je vanj vključil tudi grafiko in sčasoma še barve. Jobs je poleg tega zahteval še precej izboljšano tipkovnico in ohišje. Gradnja take naprave je bila seveda precej draga, ideja računalnika za vsakogar pa v tistem času absurdna, zato banke Applu niso hotele posoditi denarja. Jobs je takrat na srečo upokojil napol upokojenega Intelovega inženirja ''Mika'' Markkulo, ki je mladim fantom uspel zagotoviti 250.000 dolarjev posojila, Jobs, Wozniak in Markkula pa so 1. aprila 1976 tudi uradno ustanovili podjetje Apple. Zakaj ime Apple? Stvar je v tem, da je bil glavni tekmec v tistem času Atari, ime Apple pa je bilo po abecednem redu (torej tudi v telefonskem imeniku) pred Atarijem. Poleg tega je imel Jobs tudi prijetne otroške spomine na delo v jabolčnem sadovnjaku v Oregonu.
Z zagotovljenimi finančnimi sredstvi in novim oblikovalcem Jerryjem Manockom je podjetje na trg poslalo apple II, ki je praktično ustvaril trg domačih osebnih računalnikov. Prodali so na milijone primerkov, računalnik pa je bil izjemno uspešen tudi v začetku 80. let. Izdelali so tudi več različnih verzij, med drugim tudi verzije apple IIe in apple IIGS, ki jih je bilo v mnogih ameriških šolah mogoče najti vse do leta 2005.
Vstop na borzo
Leta 1980 je Apple z IPO (Initial Public Offering) vstopil na borzo in takoj nakopičil več kapitala kot celoten Ford in v trenutku ustvaril več kot 300 milijonarjev, kar je več kot katero koli drugo podjetje v zgodovini.
Apple je začel razvijati tudi računalnik, ki bi spremenil svet. Medtem ko je bil apple III tekstovni stroj, je imel nov računalnik popolnoma drugačno zasnovo. Računalniški svet je tako spoznal izraze, kot so miška, ikona in namizje. Leta 1983 je tako nastala Lisa, prvi računalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom, ki zaradi visoke cene (skoraj 10.000 ameriških dolarjev) ni dosegla večjega uspeha.
Leta 1984 so se na obzorju že svetlikali prvi računalniki macintosh. Po obsežnem in več milijonov dolarjev vrednem oglaševanju je prvi macintosh prišel na police in takoj dosegel velik uspeh. Z aplikacijami MacWrite in MacPaint je lepo prikazal moč grafičnega vmesnika, kmalu pa so prišli tudi prvi Microsoftovi programi, med drugim leta 1985 tudi Word. Čeprav je Apple sprva licenciral nekaj svojih izumov, ostala podjetja maca niso smela kopirati vse do zgodnjih 90. let, ko je Microsoft s svojim obsežnim licenciranjem že dosegel ogromen tržni delež, ki si ga Apple ni mogel več povrniti.
Jobsov odstop
Jobs je zaradi notranjih trenj leta 1985 zapustil Apple in ustanovil podjetje NeXT Inc., v istem času pa je pomagal ustanoviti tudi Pixar, ki je danes znano po številnih animiranih filmih, čeprav je Jobs podjetje sprva nameraval usmeriti v razvoj grafične strojne opreme. Stevov NeXT je gradil futuristične računalnike, ki jih je poganjal na UNIX-u osnovan operacijski sistem NeXTstep, iz katerega se je sčasoma razvil operacijski sistem Mac OS X. Kljub komercialnemu neuspehu, kar je bila deloma posledica previsoke cene, so NeXT-ovi stroji svetu osebnih računalniku predstavili pomembne koncepte, med drugim so bili tudi začetna platforma Timu Berners-Leeju, ki je pozneje ustvaril svetovni splet (World Wide Web).
Povratek in ponovni vzpon Appla
NeXT ni posloval preveč uspešno in leta 1996 ga je odkupil Apple, Steve Jobs se je tako ponovno vrnil "domov". Naslednje leto je Jobs na mestu generalnega direktorja zamenjal sicer uspešnega Gila Amelia in preporod "jabolčnega podjetja" se je začel.
Prišli so barviti iMaci, ki se jih mnogi še danes z veseljem spominjajo, precejšen uspeh pa so dosegli tudi prenosni iBooki in računalnik power mac G4. Leta 2001 je Apple predstavil zgoraj omenjeni operacijski sistem Mac OS X, istega leta pa je luč sveta ugledala tudi prva generacija prenosnih predvajalnikov glasbe iPod. Neverjeten uspeh teh predvajalnikov je bil tudi eden glavnih razlogov za Applovo hitro ponovno rast. Predvajalnikom je sledil še spletni servis iTunes, preko katerega so uporabniki lahko kupili glasbo. Leta 2007 je Apple predstavil mobilni operacijski sistem iOS, ki mu je kmalu sledila prva verzija neverjetno uspešnega Applovega mobilnika iPhone. MacBookom, iMacom in iPodom se je se tako pridružil še mobilni telefon, aprila 2010 pa še izjemno uspešni tablični računalnik iPad.
Vse ostalo je praktično zgodovina. Apple je danes izjemno uspešno podjetje, saj je po tržni kapitalizaciji pred kratkim za nekaj časa prehitel celo naftnega giganta Exxon Mobil, zadnje poročilo o Applovih zaslužkih pa je razkrilo tudi, da ima "jabolko" v gotovini in obveznicah več denarja kot ZDA.
Kaj se bo z največjim tehnološkim gigantom zgodilo po Jobsovi smrti, je težko napovedati. Vprašanje pa je, kakšna bo prihodnost Applovih izdelkov brez izjemne vizije in predanosti ustanovitelja ter dolgoletnega generalnega direktorja. Ta je namreč predstavljal revolucionarne elektronske naprave, ki so vsaka zase spremenile naš način življenja in dojemanja sveta.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV