Moskisvet.com
New York

Zanimivo

Katastrofa za New York?

S.R.
25. 08. 2011 08.53
19

Vzhodno obalo ZDA je 23. avgusta prizadel potres z magnitudo 5,9 (Richterjeva lestvica). Čeprav je bil epicenter v Virginii, je potres povzročil paniko tudi v New Yorku, kjer so ljudje panično bežali iz stavb. Kakšne bi bile šele posledice, če bi bil epicenter na Manhattnu v New Yorku?

Sicer precej oddaljeni potres so Newyorčani precej dobro občutili, kar je potrdil tudi Frank J. Spano, ki se je ob potresu nahajal v 43. nadstropju zgradbe agencije Standard & Poor's. Sam potresa sicer ni čutil, so ga pa njegovi sodelavci v osrčju stavbe, tako da so jih morali evakuirati.

Možnost precej močnejšega potresa, ki bi imel za Manhattan in celoten New York katastrofalne posledice, ni tako neverjetna, kot menijo mnogi Newyorčani. Čeprav "Veliko jabolko" ni prav visoko na lestvici potresno ogroženih krajev, je to bolj kot ne srečno naključje in nikakor ne pomeni, da ni nevarnosti v prihodnosti. V štiristo letih, odkar so se ljudje naselili na tem majhnem otočku v New Yorku, so mesto prizadeli vsaj trije šibki do srednje močni potresi. Potres leta 1737 je do tal pretresel nekatere dimnike, naslednji pa je sledil leta 1783. Newyorški potres z magnitudo 5,5 so leta 1884 čutili celo na Jamajki.
Zgodovinsko gledano Veliko jabolko z novim potresom že precej zamuja, s tem pa se strinjajo tudi znanstveniki. Poročilo ameriškega seizmološkega združenja iz leta 2008 je pokazalo, da so bili trije omenjeni potresi samo edini trije sunki, ki so bili dovolj močni, da so povzročili tako ali drugačno škodo, New York in slabih 40.000 kvadratnih kilometrov široko območje okoli njega pa je od leta 1677 prizadelo nič manj kot 383 malih ali velikih potresov. New York in okoliška mesta stojijo na ogromni mreži majhnih aktivnih prelomnic, med katerimi je tudi nekaj takih, ki lahko povzročijo potrese z magnitudo 6 ali 7, ki jih mesto za zdaj še ni doživelo.
V najboljšem možnem (in tudi najbolj verjetnem) primeru potres z magnitudo okoli 5 stopnje po Richterjevi lestvici za mesto niti ne bil bil tako katastrofalen, a za prebivalce mesta vseeno precej travmatičen. Newyorško združenje za zaščito pred potresi, ki ga sestavljajo civilni inženirji, akademiki in predstavniki mestne uprave, so leta 2005 po štiriletni raziskavi izdali poročilo o potencialni škodi, ki bi jo povzročil tak potres v New Yorku.
Kljub temu, da je poročilo staro že nekaj let, vse ugotovitve veljajo še danes. V primeru potresa za razliko od splošnega prepričanja ne bi bili v nevarnosti nebotičniki, temveč stare terasne vrstne hiše iz rjavega peščenjaka, imenovane tudi "brownstones". Dan O'Brien iz newyorškega urada za zasilno upravljanje (NYS Office of Emergency Management) pravi, da bi bile prav te zgradbe v največji nevarnosti. Gre namreč za "popolnoma neokrepljene, običajno šestnadstropne stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja, ki ne morejo kljubovati bočnim silam in se zelo rade sesujejo same vase".
O kakšni škodi torej govorimo? Potres, enakovreden tistemu v Virginii, bi sodeč po zgoraj omenjenem poročilu povzročil za okoli 45 milijard dolarjev škode. V to številko sta všteti škoda na infrastrukturi in izguba zaradi prekinjenega poslovanja. Po tem scenariju bi bilo tako poškodovanih 2.500 stavb, brez strehe nad glavo pa bi ostalo okoli 200.000 ljudi. Ulice bi zasulo okoli 40 ton ruševin, kar je za 25-krat več kot ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. V potresu bi umrlo okoli 1.200 ljudi, dodatnih 200.000 bi bilo ranjenih. Razdejanje pa poleg tega ne bi bilo enakomerno porazdeljeno. Mehkejša tla imajo namreč za posledico močnejše vibracije, kar pomeni, da bi četrt Upper East Side in Kitajska četrt zaradi velikega števila "brownstone" zgradb imeli največ škode. Nebotičniki bi do neke mere zdržali, prav tako tudi mostovi. Po mnenju znanstvenikov bi bilo po mestu okoli 1000 požarov, ki bi jih izurjeni in številčni newyorški gasilci lahko ukrotili. Potres bi bil sicer precej rušilen, a ne bi pomenil konec sveta.
A v "Velikem jabolku" obstaja tudi možnost za precej bolj črn scenarij. New York namreč stoji komaj 40 kilometrov stran od aktivne jedrske elektrarne, slednja pa je le slaba dva kilometra oddaljena od potresne prelomnice s potencialom za potrese 6. stopnje po Richterjevi lestvici. V tem primeru zadeve postanejo milo rečeno apokaliptične. Jedrska elektrarna Indian Point severno od Manhattna naj bi po trditvah arhitektov, ki so jo zgradili, vzdržala potrese 6. stopnje.

Seizmolog Lynn Sykes o tem ni tako prepričan, saj naj bi po njegovem mnenju elektrarna lahko vzdržala potrese 7. jakostne stopnje, kar ustreza 5. stopnji po Richterjevi lestvici v tej regiji, tako da bi potres 6. stopnje po Syksovem mnenju zagotovo poškodoval elektrarno. Indian Point proizvede 10 odstotkov energije v državi in 30 odstotkov energije za mesto New York, kar pomeni, da bi poleg vse škode, ki jo omenja najboljši možni scenarij, mesto doživelo še precejšen izpad elektrike. Če bi bil potres dovolj močan, da bi povzročil poškodbe tal pod elektrarno, bi radioaktivne snovi iztekle v reko Hudson, kar po katastrofi v Fokušimi ni več tako nepredstavljivo.
Edino, kar lahko vsaj malce poveča potresno varnost New Yorka v prihodnjih letih, je tako zaprtje jedrske elektrarne Indian Point, ki se že dlje časa spopada s političnim pritiskom, zaradi katerega jo bodo morda v prihodnjih letih zaprli. Kljub temu lahko Newyorčani le upajo, da jim nikoli ne bo treba izvedeti, ali navedbe v obeh scenarijih zares držijo.

Eden od mnogih filmov o katastrofalnih potresih ... V tem so se lotili prav morebitnega potresa v New Yorku.

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 414