Zanimivo

Grozljivi pokoli

U.K.

18. 09. 2011 11.00

Kako lepo bi bilo, če bi lahko rekli, da so množični poboji, genocidi, vojne in tako naprej stvar preteklosti. Resnica pa je, da tudi v moderni dobi Zemlja ne pozna miru, najbolj pa še zmeraj nastradajo nedolžni.

V celotni človeški pisani zgodovini ne moremo reči, da je človeštvo (kot celota) poznalo daljše obdobje miru. V vojnah pa so se dogajala (in se še) grozodejstva, ki si jih skoraj ne moremo predstavljati. Holokavst, poboji ameriških domačinov, ruandski genocid, Srebrenica in še bi lahko naštevali so bolj znani poboji v moderni zgodovini. Obstaja pa cel kup manj znanih pokolov, ki po številu žrtev niso zaostajali za nekaterimi večjimi.

Pokol pri Acri (leto 1191)
V križarskih vojnah je Richard Levjesrčni osvojil pristanišče z imenom Acre, pri tem pa je zajel tudi 3000 ujetnikov. Med njimi tudi precej žensk in otrok. Saladin je želel ujetnike odkupiti, a se je vse skupaj nekoliko zavleklo. Richard je izgubil potrpljenje in dal pobiti vseh 3000 ujetnikov – tudi ženske in otroke. Muslimanske sile so med pokolom napadle Angleže, da bi rešili ujetnike, ki so jih pobijali s sekirami, meči in celo palicami. Vendar so jih križarji odbili.

Pokol Vesperjancev (leto 1282)
V letu 1282 so Siciliji vladali Francozi. Na veliki ponedeljek se je v cerkvi Santo Spirito zbralo na tisoče Sicilijancev in Sicilijank. Tja je prišlo tudi dvesto francoskih vojakov. Eden od vojakov je začel otipavati neko dekle, kar je tako razjezilo enega od Siciljancev, da je vojaku iztrgal meč in ga pokončal na mestu. Francozi so napadli neoborožene meščane, vendar so jih ti premagali. Nobeden od francoskih vojakov ni preživel. Takrat se je začel upor Vesperjancev, ki pa je imel zelo temačno ozadje. Sicilijanci so se hoteli znebiti vsega, kar je bilo francosko. Ubijali so tudi ženske, ki so imele otroke s Francozi in seveda otroke. Tako so že prvi dan umorili preko 2000 civilistov.

Pokol Valdensijanov (leto 1546)
Francoski kralj Francis I je proti vasi Merindol in še dvajsetim drugim mestom poslal 2000 vojakov. Njihova naloga je bila pobiti Valdesijane, ki so bili povezani s protestanti. Takratni papež Paul III. je pokol odobril in vojaki so pobili na tisoče neoboroženih ljudi. Na stotine so poslali v delovna taborišča, kjer so jih izmučili do smrti.

Krvavi Assizi (leto 1685)
Gre za serijo obsodb, ki so sledile bitki pri Sedgemooorju, kjer se je končal upor v Angliji, ki ga je vodil vojvoda Monmouth. Najprej so obsodili vodjo zaradi izdaje in ga usmrtili. Nato pa so sodili še 1400 podpornikom upora. Večino od teh so zažgali na grmadi, nekatere pa so poslali v Indijo kot zastonj delovno silo. Med drugimi so na grmadi zažgali Elisabeth Gaunt, ki je bila zadnja ženska, ki so jo v Angliji zažgali zaradi političnih zločinov.

Glencoeški pokol (leto 1692)
Ko je William III. postal kralj Anglije, so morali vsi škotski glavarji pod smrtno kaznijo priseči zvestobo kroni. Rok za prisego je bil 1. januar 1692. Glavar klana Macdonald iz Glencoa pa je zaradi hudega snežnega neurja zamudil rok in prisego podpisal pet dni kasneje. William je nato ukazal, da se klan popolnoma uniči. Februarja so v Glencoe prispeli vojaki, ki so bili dvanajst dni gostje klana. 13. februarja pa so vojaki napadli. Večina klana se je sicer uspela rešiti, a so morali živeti kot ubežniki. Vojaki so umorili 83 pripadnikov klana, umrlo pa je še štirideset žensk in otrok.

Bad Axe in vojna Črnega sokola (leto 1832)
Indijanski poglavar Saukov Črni sokol je poskušal od ameriške vlade dobiti boljšo ponudbo za svoje ljudi, ki so jih preganjali iz njihovega ozemlja. Aprila leta 1832 je s svojimi bojevniki in 'civilisti' odšel v Illinois, kjer je iskal zaveznike za boj proti belcem. Pri tem ni imel sreče, zato se je vrnil v Iowo, pri tem pa je želel prečkati reko Misisipi. Tam so se spopadli z manjšo enoto ameriške vojske in jo premagali. Imeli so še nekaj spopadov, v katerih so zmagali, nato pa je vlada nadnje poslala večjo število vojakov. Ti so napadli pleme pri Winsconsin Heightsu in bolj ali manj ubili vse – bojevnike, ženske in otroke.

Ugandski umori (leto 2000)
Credonia Mwerinde je bil soustanovitelj kulta za ponovno vzpostavitev deset božjih zapovedi. Mwerinde in Joseph Kibweteere sta trdila, da se jima je prikazala devica Marija in dejala, da se morajo ljudje spovedati svojih grehov, kajti svet naj bi se končal 1. januarja leta 2000. Leta 2000 je 500 pripadnikov sekte molilo v cerkvi v zahodni Ugandi in čakalo na konec sveta. V tem so voditelji sekte zablokirali vrata in nato cerkev zažgali. Vseh 500 pripadnikov sekte je umrlo. Mnogi verniki so namreč svoj denar in premoženje podarili voditeljem sekte in ko se to ni zgodilo, so denar zahtevali nazaj. Voditelji pa so, poleg 500 ljudi, ki so jih zažgali v cerkvi, začeli pobijati še ostale vernike, ki so zahtevali povračilo denarja. Umorili naj bi preko 1000 ljudi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

pokol massacre umor umori vojne stari manj znani grozljivi fokus