Evolucijska teorija človeka pod vprašajem?

Homo erectus, za katerega se predvideva, da naj bi bil neposredni prednik naše vrste homo sapiens, je pred več kot 1,8 milijona let iz Afrike migriral na druge konce sveta. In pred približno 500 tisoč leti naj bi homo erectus izginil z afriške celine in precejšnjega dela Azije, toda do sedaj so znanstveniki domnevali, da naj bi v Indoneziji obstajal do nekje pred približno 35 tisoč leti. Zgodnji moderni človek naj bi omenjeno območje poselil pred približno 40 tisoč leti, tako da naj bi s homo erectusom bival tam sočasno.

Nova raziskava pa omenjeno prepričanje postavlja pod vprašaj, saj naj bi homo erectus izginil že veliko pred prihodom homo sapiensa v Azijo. Nova dognanja, ki so jih znanstveniki uspeli razbrati s pomočjo izkopanin in časovne analize, predvidevajo, da naj bi homo erectus izumrl pred približno 143 tisoč do 550 tisoč leti. V tem primeru omenjeno dognanje močno pod vprašaj postavlja široko sprejeto hipotezo, ki predvideva, da naj bi se moderni človek razvil do končne stopnje že v Afriki in šele nato zapustil omenjeno celino. Model predpostavlja, da naj bi sočasno bivala tako homo sapiens kot tudi starejša vrsta človeka, ki ga je ta zamenjal zunaj afriške celine. Pozno izginotje homo erectusa v Indoneziji je v preteklosti veljal kot dokaz, ki naj bi potrjeval omenjeno teorijo.

Dr. Etty Indriati s fakultete Gadjah Mada v Indoneziji, ki je eden izmed vodilnih raziskovalcev ob indonezijski reki Solo, je dejal: "Homo erectus najverjetneje ni imel istih habitatov kot moderni človek." Zaradi tega znanstveniki razvijajo alternativno 'multi-regionalno' hipotezo, ki predpostavlja, da naj bi se moderni človek razvil iz prednikov iz Afrike, Azije in Evrope.