Daljša življenjska doba zmanjšuje vero v Boga

Katoliška cerkev že leta opozarja na upad števila svojih podanikov, podobno sporočajo tudi iz drugih verskih skupin, kjer manj ljudi obiskuje mošeje, protestantske in pravoslavne cerkve ter različne druge templje (po svetu). Slišati je glasove, da so ljudje cerkve in druge hrame svetosti zamenjali za nakupovalna središča in spletna socialna omrežja, še hujše kritike pa nakazujejo na to, da ima tu hudič kremplje vmes.

Če pustimo govorice in namigovanja ob strani in se posvetimo znanosti, ugotovimo, da verska pripadnost upada vzporedno s še enim demografskim kazalnikom – pričakovano življenjsko dobo. Nove raziskave nakazujejo ekonomsko-socialni pristop k zmanjševanju vere v višjo silo in človekovih prepričanj o obstoju boga. Še posebno je tu delež mlajših in ljudi srednjih let, ki zaradi daljše pričakovane življenjske dobe kasneje začenjajo razmišljati o tej tematiki. Temu sledi prepričanje, da je obisk cerkve do visoke starosti nepomemben, saj naj bi človeka k molitvi in obisku svetišč napeljevali predvsem samota in bližina smrti (po mnenju raziskovalcev).

Raziskovalec Elissaios Papyrakis z zgoraj omenjene univerze zatrjuje, da oglaševana pričakovana življenjska doba tudi neposredno vpliva na pričakovana pozitivna mnenja o posmrtnem življenju. Ljudje imajo zato do relativno visoke dosežene starosti večje zaupanje v znanost, zdravstvo in tudi samopomoč, kar vsekakor ni voda na mlin religijam.

Sicer raziskava ni mogla upoštevati vseh verskih vidikov oziroma vzroka za nastanek religije, tudi tistih genetskih (glej okvirček), vendar obstajajo tehtni podatki o rasti in upadu števila vernikov v zahodnem svetu in tudi ponekod v tretjem svetu. Papyrakis in sodelavci so črpali statistične podatke iz World Survey Dataseta in Svetovne banke. Ugotovili so, da je rast pričakovane življenjske dobe za deset let povezana z 8,4-odstotnim padcem števila vernikov (povprečje za vse religije) oziroma tistih, ki zase lahko trdijo, da verujejo v boga.

Podobno je podaljšanje pričakovane življenjske dobe za deset let vplivalo na od 15- do 17-odstotno zmanjšanje prisotnosti pri verskih obredih (spet povprečje za vse religije). Na omenjene številke naj bi že vplivali komunizem in prevlada posameznih religij v določeni državi ter tudi splošno prepričanje o vplivu boga, satana, nebes in pekla, zato naj bi bile precej točne. Če še primerjamo podatke med Veliko Britanijo in ZDA, potem razlike v starosti pri obiskovalcih cerkve podobno govorijo v korist starejših, saj v cerkve povprečno hodi skoraj trikrat več 65-letnikov (in starejših) kot pa tistih od 11 do 44 let. Sicer v ZDA kar 43 odstotkov Američanov tedensko obiskuje cerkve, kot nakazuje Gallupova raziskava za leto 2010.

Slovenci na najnovejšo raziskavo o vernikih in verstvih še čakamo, po predvidevanjih naj bi rezultati o verskih trendih prišli v javnost nekje konec tega meseca, ko bodo znani vsi rezultati popisa prebivalstva. Vendar se tudi v Sloveniji trend obiska cerkva in deklaracije verskega prepričanja zmanjšuje. Med letoma 1991 in 2002 (zadnja raziskava) je število vernikov upadlo za blizu osem odstotkov, najbolj je upadel odstotek katolikov, saj se je glede na podatke urada za verske skupnosti zmanjšal za okrog 14 odstotkov. Upad števila katolikov je toliko večji, ker je naraslo število deklariranih muslimanov, kar je verjetno posledica vojn na Balkanu.