'Čudežne gobe' kot zdravilo za depresijo

Uporabniki psihedeličnih drog so, še posebno ob njihovem porastu med 'ljubezensko revolucijo', svoje občutke opisovali kot 'širitev duha'. Zanimivo je, da so znanstveniki s skeniranjem glave ljudi, ki so bili pod vplivom halucinogenih gob, ugotovili, da se jim deli možganov preprosto izklopijo, torej da droga releativno gledano oža um.

Psihedelična učinkovina psilocibin naj bi aktivno omejevala pretok krvi med posameznimi deli možganov, ki so pomembni za nadzor percepcije in kognicije. Isti deli možganov naj bi bili preveč aktivni pri ljudeh, ki trpijo za depresijo, kar učinkovino predstavlja v popolnoma novi luči kot potencialno dolgoročno zdravilo za depresijo.

Študija obsega 30 prostovoljcev, ki so jim vbrizgali to psihoaktivno drogo in jim nato slikali možgane z magnetno resonanco. Polovica sodelujočih je bila podvržena slikanju pretoka krvi v možganih, drugi polovici pa so opazovali komunikacijo posameznih delov možganov. Testiranja in samo študijo je izvedla skupina raziskovalcev pod vodstvom Robina Carharta-Harrisa z Imperial Collega v Londonu. Bila naj bi prva študija po več desetletjih o psihoatkivnih drogah na območju Združenega kraljestva.

Manj opaženega krvnega pretoka je bilo opaziti v območju okrog in v talamusu (možganski center, kjer se regulira telesna temperatura, lakota, spanje itd.), v temenskem delu in v srednjem čelnem režnju. Kot pravi Carhart-Harris, so bili raziskovalci izredno presenečeni na vidnim pomanjkanjem komunikacije med omenjenimi deli. Dodaja še, da na drugi strani povečanja niso opazili v nobenem delu možganov. Manjša komunikacija je bila opažena tudi med hipokampusom (možganski center, ki je odgovoren za spomin in občutek v prostoru), temenskim delom možganske skorje in in srednjim čelnim režnjem. Harris še dodaja, da so bile manjše komunikacijske spremembe med omenjenimi deli možganov predvsem povezane z manjšo ravnijo zavesti.

Pri psilocibinu so bile opažene tudi spremembe v razpoloženju, saj se psilocibin zaradi podobnosti in kemične sorodnosti lahko veže na serotoninske receptorje v možganskih živčnih celicah. Serotonin je hormon, ki uravnava razpoloženje in je močno povezan z veseljem in dobrim počutjem, kar zelo dobro vedo uporabniki nekaterih drugih drog, kot je ekstazi oziroma njegove učinkovine MDMA. Zato ima psilocibin, podobno kot drugi stimulansi serotonina, možne antidepresivne vplive, če se ga seveda jemlje nadzorovano.

V ZDA so sintetizirani psilocibin že preizkusili pri bolnikih v zadnjem stadiju raka kot antidepresiv, saj zelo blagodejno vpliva na depresijo in bolečine. Poleg praktične uporabe na kratki rok pa naj bi raziskovalci iz Psihiatrične univerzitetne bolnišnice v Zürichu ugotovili, da naj bi psilocibin ugodno vplival tudi na produkcijo genov, ki skrbijo za gradnjo živčnih vlaken in samih celic. Morda so uporabniki magičnih gobic sebi poleg (iluzornega) dobrega počutja delali tudi dolgoročno zdravstveno uslugo.