Ugotovitev, da se Benetke pogrezajo, je stara že več kot 100 let, mesto ljubezni se namreč pogreza v mulj, stebre je treba neprestano zamenjevati z novimi, še vedno lesenimi. Les se namreč v vodi ne razgrajuje, saj ima neprestan odvod mineralnih snovi, zato počasi okamni. Zadnja desetletja pa se je pojavil tudi strah, da bosta povečanje morske gladine in precej večja amplituda med plimo in oseko še bolj prizadeli kulturni spomenik.
Poleg samega mesta pa celotni laguni z neštetimi otočki grozi še onesnaženje z vodo iz severnega Jadrana, ki ga prav industrija severne Italije najbolj onesnažuje prek reke Pad. Povečanje umazane vode v laguni povzroča z degradacijo plaž in uničuje že tako poškodovano morsko floro.
Italijansko ministrstvo za promet in infrastrukturo se je zato odločilo, da bo v sodelovanju s privatnimi podjetji izvedlo velikanski gradbeni projekt z zapornicami, imenovan Mose. Začetki izvedbe projekta segajo v leto 2003, ko je premier Berlusconi odprl prvi del gradbišča in položil temeljni kamen. Gre za sistem velikanskih zapornic, ki bodo na vhodu v zaliv omejevale vstop večjih dodatnih količin morja v laguno. Gradijo 78 premičnih vodoravnih zapornic, ki se bodo aktivirale ob plimi, večji od 110 centimetrov.
Zapornice bodo zapirale tri ločene vodne kanale, skozi katere pride v laguno večina morske vode, 41 zapornic bo postavljenih pri Lidu, 29 pri kanalu Malamocco in 18 pri kanalu Chioggia. Zapornice bodo v normalnih plimnih razmerah 'počivale' na morskem dnu, napolnjene z vodo. Ob napovedih za visoko plimo bodo posebne črpalke vanje načrpale zrak in pod kotom dvignile zapornico. Ko se bo plima začela zmanjševati, jo bodo spet poplavili in spustila se bo nazaj na morsko dno (glej sliko).
Vsak sistem zapornic na vseh treh kanalih bo deloval samostojno, neodvisno drug od drugega. Zadrževali bodo plimo vse do 300 centimetrov, kar je še vedno 106 centimetrov več od najvišje izmerjene plime leta 1966. Zaenkrat še ni nobenega popolnega zagotovila, da bo sistem res deloval, še posebej če ob severnoitalijansko obalo udari kakšen cunami. Vendar bo zajezitev po besedah italijanskih strokovnjakov dovolj močna, da bo zdržala tudi najmočnejše nevihte in ciklonska povečanja morske gladine. Projekt bo stal več kot 4 milijarde evrov, v uporabo pa naj bi ga predali nekje v letu 2014.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV