9 razlogov za zobobol

Ni pomembno, kaj je vzrok za zobobol, najbolje je, da čim prej obiščete zobozdravnika in ne čakate, da se bolečina stopnjuje, ali upate, da izgine. Zobozdravnik je namreč edini, ki lahko pravilno diagnosticira vzrok za bolečine v zobu. Gre za bolečino, ki izvira iz enega ali več zob in dlesni, občutimo pa jo kot topo kljuvanje, lahko tudi kot trganje.

9 razlogov za zobobol:

Karies

Karies (tudi ustna gniloba) je dandanes najbolj razširjena bolezen in tudi najpogostejši razlog za obisk zobozdravnika. Sprva ne povzroča zobne bolečine, kasneje pa nastopi občutljivost na hladno, sladko in kislo. Je eden od najpogostejših vzrokov izgube zob. Povzročajo ga bakterije, ki tvorijo kisline, ki topijo oz. demineralizirajo sklenino, ki je trda – zob je najtrša struktura v našem organizmu – zato je proces počasen, ko pa preide v notranjo, dentinsko plast (dentin), propadanje napreduje zelo hitro in karies se hitro prebije do pulpe v sredini zoba. Karies prepoznamo po spremenjeni barvi sklenine. Ta ni več bela, ampak temna in rjavkasta.

Erozija

Erozija zob je propadanje zobne sklenine in se pojavi, ko kisline iz hrane in pijače oz. želodca načno sklenino. Gre za kemično razgradnjo trdih zobnih tkiv, ki jo povzročijo nebakterijske kisline v živilih. Sodi med najpogostejše težave v ustni votlini. Erozija lahko povzroči izgubo zob.

Plombe

Plombe zapolnjujejo mesto, ki ga je imel prej karies, in v primeru, da so plombe stare oz. dotrajane, izpadle, odlomljene ali zaradi sekundarnega kariesa več ne tesnijo, se v luknjicah nabira hrana in zobna obloga (t.i. biofilm). Značilna je bolečina, ko v ustno votlino potegnemo zrak, saj hrana in bakterije, ki zaidejo v luknjice, dražijo živčne končiče, kar občutimo kot bolečino.

Gingivitis

Gingivitis ali vnetje dlesni je stanje, ki nastane zaradi kopičenja oblog na zobeh, zato pride do bolečine, otekline in krvavenja. Je predstopnja paradontoze. Zdrave dlesni so rožnate barve in čvrste na otip, pri gingvitisu pa so vijolično-rdečkaste, bleščeče in mehke, pogosto tudi krvavijo, posebej med ščetkanjem. Za vnetje dlesni je običajno krivo kopičenje plaka (mehke zobne obloge) tam, kjer se dlesen dotika spodnjega roba krone zoba.

Paradontalna bolezen

Paradontalna bolezen oz. parodontitis (bolezen obzobnih tkiv), ki mu pogovorno pravimo kar paradontoza, je zahrbtna bolezen oz. bakterijska okužba, ki se razvija počasi in ima sprva blage simptome domala brez bolečin. Razvije se iz dolgoletnega vnetja dlesni (gingivitisa), ki povzroča otečenost in pordelost dlesni. Najpogostejši vzrok zanj je zobni kamen, ki ga je z domačo ustno higieno nemogoče v celoti odstraniti. Znake, kot sta ustni zadah in krvavite dlesni pogosto zanemarjamo, a le dokler se zobje ne začnejo majati in začno izpadati.

Zobni absces

Zobni absces je kopičenje gnoja v zobni korenini in okolici oz. gre za pojav, ki označuje z gnojem napolnjeno votlino v tkivu okoli korenine v čeljustnici. Lahko je zelo boleč, lahko pa povzroči, da se prizadeti zob razmaje. Najpogosteje nastane kot zaplet zobnega kariesa, ki počasi načenja sklenino in dentin in omogoča bakterijam, da se naselijo v zobno pulpo oz. mehko sredico, lahko pa je tudi posledica določenih bolezni dlesni, kot že omenjene paradontalne bolezni. Simptomi so iztek gnoja v usta, stalna in utripajoča bolečina v zobu, bolečine pri žvečenju in grizenju, občutljiva, rdeča in otekla dlesen nad prizadetim zobom in otečen obraz (če okužba prodre v okoliška tkiva). Pri tem naraste telesna temperatura in se poslabša naše počutje.

Recesija dlesni

Recesija oz. umik dlesni je precej pogost pojav in nepovratno stanje. Gre za umikanje roba zoba proti vrhu korenine. Takšen zob je daljši (ima razgaljen zobni vrat) od sosednjih in lahko postane občutljiv na ščetkanja ter sladko in mrzlo. Vodi v preobčutljivost zoba in koreninski karies. Nastane lahko zaradi pregrobega ščetkanja, paradontalne bolezni, kisline v hrani, pijači in želodcu, slabe protetike, tenkih dlesni, staranja, anomalije oz. nepravilne pozicije zob, bruksizma, obolenja in operacije dlesni.

Poškodba zob

Do poškodb zob lahko pride ob padcih in udarcih, ko se udarimo direktno v zobe, ko zobje udarijo en ob drugega ali ko se udarimo v brado, čeljust ipd. Poleg tega se zobje z leti obrabijo in postanejo šibkejši, zobovina pa postaja vse bolj krušljiva, kar posebej velja, ko škripamo z zobmi ali jih stiskamo (bruksizem, več v nadaljevanju). Odkruški, poke (počen zob) in frakture izpostavijo živčne končiče, kar opozarja na težave z zobmi.

Bruksizem

Bruksizem je škripanje z zobmi, ki ni fiziološko, zato je škodljivo. Najbolj pogosto je prisoten ponoči, lahko pa pride nenadoma in nenadoma tudi izgine. Pogosto se pojavlja pri ljudeh, ki so živčni in napeti, dovolj je že stres pred npr. razgovorom za službo. Povzroča hudo obremenitev za zobe, čeljustne sklepe in celoten sistem mišic, saj nastajajo izredne sile, zaradi česar se lahko zobje pretirano obrabijo, kar vodi v bolečine ali pa se pojavijo skleninske poke, okruški ter frakture zobnih kron in korenin. Često so bolečine prisotne v žvečnih mišicah, še posebej v jutranjih urah, ko smo imeli za seboj celo noč škripanja. Zaradi tega lahko nastopijo tudi glavobol, nespečnost ali pa bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu, bolečina se lahko prenese tudi na vratno hrbtenico.