Zakaj na koncu nihče ne obžaluje, da je premalo delal

Bronnie Ware je leta 2012 s knjigo The Top Five Regrets of the Dying prepričala pol sveta, da vsi na koncu obžalujemo predvsem preveč "šihta" in to, da nismo živeli tako, kot smo zares želeli. Ta seznam je nastal iz njenih osebnih blogov in torej ni ravno znanstven. Prave študije kažejo, da je skoraj tretjina obžalovanj pred smrtjo vezana na izobrazbo. Zakaj? Kratkoročno se ljudje sekiramo zaradi neumnosti, ki smo jih naredili, dolgoročno pa obžalujemo tisto, česar nismo poskusili. Slabo odločitev ali napako lahko sčasoma racionaliziramo, neizvedeno pa kasneje začne domišljija napihovati, s čimer že majhna zamujena priložnost s časom v naši glavi postane velikanska.

Clarke poudari, da na koncu vsa navlaka odpade. Nikogar ne briga tvoj naziv, kvadratura stanovanja ali znamka avtomobila. Vse, kar ostane, so ljudje in dobri odnosi, veliko obžalovanj je torej vezanih na neizrečene besede.

Delo je super, če te izpolnjuje in ti da občutek, da spreminjaš svet na bolje. Težava nastane, ko kariera postane tvoja edina identiteta. Ruby Love, spremljevalka umirajočih, pravi, da še ni spoznala človeka, ki bi ob koncu obžaloval, da ni delal več nadur ali zaslužil dodatnih pet tisočakov. Delo torej ni slabo samo po sebi, a je smiselno le, dokler nas tudi osrečuje.

Clarke pravi, da so gube, sivi lasje in škripajoča kolena v resnici stvari, ki jih marsikdo preprosto ni dočakal, zaradi česar so privilegij. Stigma okoli staranja je torej predvsem briljanten poslovni model. Trg izdelkov proti staranju (od dodatkov do testov "biološke starosti") je bil v letih 2025 in 2026 vreden med 78 in 83 milijardami dolarjev. Po drugi strani raziskave kažejo, da je stik z ljudmi močneje od dodatkov in anti-age metod povezan z daljšim življenjem.

Čeprav se temi najraje izognemo, je pogovor o smrti in minevanju zelo pomemben. Tako velike raziskave kot izpovedi s spleta so precej skladni: dobri odnosi so pomembni, česar nismo rekli, bomo obžalovali tudi na smrtni postelji, predvsem pa nas bo najbolj bolelo to, česar nismo nikoli preizkusili. Če iz izpovedi odnesemo eno stvar, je najbolj smiselna ta, da se res ne splača stisniti repa med noge; priložnosti, ki jih bomo izpustili, bomo v glavi napihnili v mitološke razsežnosti, kar nas lahko gloda še na smrtni postelji. Napake bomo po drugi strani pozabili; kar nas trenutno muči, bo pred koncem verjetno povsem irelevantno.