Kruljenje v želodcu

Razlog za to, da želodec spušča zvok, je delovanje prebavil. Prebavni sistem se začne z usti in konča z anusom, vmes pa je povezan s številnimi organi, ki igrajo pomembno vlogo pri prebavljanju. Krčenju prebavil od požiralnika do konca debelega črevesa pravimo peristaltika. Ta vse, kar vnesemo v usta, spravi po požiralniku v želodec. Različni zvoki so posledica premikanja hrane in tekočin, pa tudi delovanja plinov in zračnih mehurčkov v želodcu in tankem črevesu. Kruljenje ni nujno znak lakote. Če smo lačni, že pogled ali misel na hrano povzroči, da začne naš prebavni sistem pošiljati signale možganom, da je telo pripravljeno na sprejem hrane. Ob tem se mišice v želodcu in črevesju zaženejo in začnejo se izločati prebavni sokovi. Ti tvorijo zrak, poteka tudi fermentacija plinov. Proces običajno poteka neslišno, včasih pa glasno.

Kurja polt

Krivec za kurjo polt je stresni hormon adrenalin, ki se sprosti, ko nas je strah ali nas zebe. Kurjo polt lahko dobimo tudi ob poslušanju glasbe ali ko nas skomina. To se zgodi, ko se adrenalin sprosti v krvni obtok in se drobne mišice, ki premikajo dlake, zaradi tega aktivirajo. Fenomen izvira iz časov, ko je bil človek še veliko bolj kosmato bitje in je s svojimi pokončnimi dlakami želel prestrašiti sovražnika.

Zardevanje

Zakaj eni ljudje zardevajo, drugi pa ne? Na nek način zardevamo vsi, le da je pri nekaterih to vidno, pri drugih pa ne, saj imajo žile bliže koži ali pa je ta občutljivejša. Ko smo v zadregi, se v krvni obtok sprošča adrenalin, ki pospeši dihanje in srčni utrip, tako pa v naša lica pride več krvi, žile se razširijo in to povzroči vsem znano rdečico.

Znojenje

Ste vedeli, da imajo stopala največ žlez znojnic na telesu, in sicer preko 250 tisoč? Ko se znojimo, koža privablja baterije, ki skupaj z znojem proizvajajo neprijeten vonj. Zato noge tako pogosto smrdijo. Ko smo ravno pri stopalih – ta tudi okušajo. Če npr. nanje nanesete česen ali čebulo, jo boste še eno uro okušali v ustih.

Slina

V življenju človek povprečno proizvede 28.500 litrov sline – s to količino bi bi napolnili dva bazena. Slina je po večini sestavljena iz vode, elektrolitov (magnezij, kalcij, natrij, fosfor, karbonati), encimov, sluzi in protibakterijskih snovi. Proizvajajo jo žleze slinavke in domala neprestano napolnjuje ustno votlino in izpira ostanke hrane proti žrelu, Ob tem tudi vlaži trda in mehka tkiva v ustni votlini. Pomaga pri prebavi in ščiti zobe, saj sodeluje v boju proti nastanku kariesa.

Zvonjenje v ušesih

Razlog, da nam po glasnem koncertu zvoni, šumi oz. piska v ušesih, so poškodovane dlačice, ki se ob potovanju različnih zvokov skozi uho različno gibljejo. V tem primeru pošljejo zaradi poškodbe v možgane napačne signale, ki jih ti prevedejo v zvonjenje.

Nalezljivo zehanje

Zehati začnemo že v maternici. Zakaj začnemo zehati, takoj ko vidimo koga drugega, da zeha? Znanstveniki odgovora na to vprašanje še ne poznajo, dojemljivost za zehanje pa naj bi bila znak visoke stopnje socialne empatije, psihološke sposobnosti zaznavanja čustev drugih in večje sposobnosti izražanja čustev. Zehanje sicer ni nujno znak utrujenosti in zdolgočasenosti – zehali naj bi tudi, ker moramo stalno hladiti svoje možgane. Je torej neke vrste prezračevalni sistem, ki nam v različnih situacijah pomaga ohraniti zbranost. Ena od teorij, zakaj je zehanje nalezljivo, pravi, da so imeli lovci v pradavnini poseben ritual, ko so zehali v skupini, da bi drug drugega opozorili, da morajo ostati budni in osredotočeni na dogajanje, oziroma so tako usklajevali urnike. Ko je nekdo zazehal na straži, je ostalim sporočil, da je zaspan, in takrat je bil čas za menjavo straže. Druga teorija pravi, da naj bi šlo za nezavedno komunikacijo, ki jo lahko primerjamo z istočasnim vzletom ptic.

Žgečkanje

Zakaj sami sebe ne morete požgečkati? Ker center v možganih, ki je zadolžen za naše gibe, razlikuje med pričakovanimi in nepričakovanimi občutki. Ker možgani prepoznajo namere rok, sporočijo telesu, naj se ne odzove na te dražljaje.

Jok

Solze so namenjene vlaženju oči, znanstveniki pa menijo, da smo ljudje edina bitja, ki jokajo zaradi čustev. Glede na njihovo vlogo ločimo bazalne, ki so v očeh ves čas in nam vlažijo in ščitijo oči, refleksne, ki oči zaščitijo pred dražečimi snovmi in pojavi (veter, čebula ipd.), in čustvene, ki nastanejo npr. ob čustvenem prizoru. Čustvene solze naj bi vsebovale več beljakovin kot druga dva tipa in služijo izražanju čustev. Tako ljudje lažje razberejo naša občutja, solze pa tudi pomagajo ustvarjati pristnejše odnose. V človeških solzah naj bi bil kemični signal in eden od njegovih učinkov je tudi zmanjšanje spolne vzburjenosti.

Trzanje med spanjem

Gibanje rok in nog med spanjem je nekaj običajnega. Ko zaspimo, se začnejo mišice sproščati in možgani to sproščanje včasih razumejo, kot da padamo. S premikom želi telo vzpostaviti ravnotežje in preprečiti, da bi omahnili v smrt.

Nekatera druga zabavna dejstva o telesu

Odrasel človek ima 206 kosti, medtem ko jih ima dojenček 350. V času odraščanja številne zrastejo skupaj. Tako kot živalim odpadajo dlake, ljudjem odpada koža. Človeško telo tako v eni uri odvrže prib. 600 tisoč odmrlih delcev kože, to pa nanese skoraj tri četrtine kilograma na leto. Hitrost kihanja znaša pribl. 160 km/h, slina iz ust pa lahko zleti poldrugi meter daleč. Zakaj kihamo? Da bi nos ohranili čist. Kihnemo, kadar umazanija, prah ali drugi delci razdražijo sluznico v grlu in nosu. Ste vedeli, da je po našem telesu prepredenih skoraj 100.000 kilometrov krvnih žil (točneje 96.560), s katerimi bi lahko Zemljo po ekvatorju obkrožili kar 2,5-krat? Srčna črpalka po žilah dnevno prečrpa približno 9.100 mililitrov krvi. Če bi bilo človeško telo kamera, bi njena ločljivost znašala 576 milijonov slikovnih točk (t. i. MP), če bi bili možgani pomnilnik, pa bi bil ta v velikosti 2,5 milijona gigabajtov. Ste vedeli, da lahko človek ponastavi ritem spanja, če z lučjo posveti na hrbtno stran kolena, da lahko brez hrane, samo ob vodi preživi tudi do dva meseca in da boste, če boste na obrazu umetno napravili izraz, ki predstavlja določeno čustvo, to čustvo tudi občutili? Ali pa da je edini razlog, da želodčna kislina, ki bi lahko raztopila tudi britvico, ne razžre človeškega telesa,  ta, da se trebušne celice obnavljajo hitreje, kot propadajo? Naš prebavni trakt je tako zelo dolg, da dolžina velikega in malega črevesa z želodcem meri tudi deset metrov. Ste vedeli, da se dolžina vaše roke od zapestja do komolca popolnoma ujema z dolžino vašega stopala?