Vse to tvegate, če si zob ne umivate pravilno!

Menite, da si zobe umivate pravilno in dovolj temeljito? Koliko plomb imate? Te s kronski dokaz, da si zob ne umivamo dovolj dobro. Nezadostno umivanje zob pa ni škodljivo samo za naše zobe in dlesni, pač pa ima precej globlje posledice za naše zdravje, saj sta ustna higiena in splošno zdravje močno povezana. Med najbolj razširjene bolezni nezadostne ustne higiene sodi parodontalna bolezen (vnetje obzobnih tkiv), ki lahko vodi v resne zdravstvene težave. Večina to bolezen napačno imenuje paradontoza, saj zobozdravniki tega izraza ne uporabljajo.

Z zadostno ustno higieno preprečimo bakterijam, ki se nahajajo v zobnih oblogah, da povzročijo vnetje dlesni, kar lahko vodi v vnetje obzobnih tkiv. Dokler nimamo kroničnega vnetja, zdravstveno nismo ogroženi. Težava pri umivanju zob je, ker gre za veščino, ki smo se je naučili v mladosti, ko temu (verjetno) nismo posvečali zadostne pozornosti in dajali prave teže. Poleg tega ni toliko pomembno, koliko časa si umivamo zobe, pač pa kako in s čim.

Marsikdo se ne zaveda, da umivanje zob z zobno ščetko ni dovolj za ustno higieno, saj je treba očistiti tudi medzobne prostore, česar s klasično ščetko ne moremo – ta poskrbi le za pribl. 70 odstotkov zobnih površin – lahko pa z nitko ali medzobno ščetko. Če imamo zobni aparat, vsadke, mostičke ipd., moramo pozornost posvetiti tudi tem delom. Tudi preventivni pregledi pri zobozdravniku v skrbi za ustno votlino ne smejo izostati. Ker so naši zobje čutila, je v primeru poškodbe moteno prehranjevanje, občutenje, pride pa lahko tudi do obrabe ostalih zob zaradi prenosa sil na druge zobe.

Prepogosto pozabljamo, da ustna higiena terja enako skrb za zobe, dlesni in obzobna tkiva. V primeru, da zanje nepravilno skrbimo, se začnejo nabirati obloge, kjer se tako rade zbirajo in kopičijo bakterije, ki povzročajo propadanje dlesni in kosti, to pa vodi v majavost zob. A kot rečeno, je to le vrh ledene gore. Nezadostna higiena vodi v sistemske bolezni. V usta dnevno namreč vnašamo veliko stvari, tudi nehote in v primeru drobnih (mikro)ranic, ki so posledica nepravilnega umivanja zob (npr. pregrobo ščetkanje ali zanemarjanje medzobnih predelov), lahko različne bakterije vstopijo v telo in preko krvnega obtoka potujejo do srca. To lahko vodi v pojav srčno-žilnih obolenj oz. poslabšanje stanja, do padca imunske odpornosti, poslabšanja sladkorne bolezni, izpadanja las, slabšega celjenja ran itd. Bolj so ogroženi tisti s širokim ožiljem, saj je pretok snovi po telesu hitrejši, v to kategorijo pa sodijo tudi nosečnice.

Zob sestavljajo štiri tkiva, in sicer tri trda in eno mehko. Najbolj občutljiva od trdih je sklenina, to je zunanji del zoba. Ker nima živih celic, so njene poškodbe nepopravljive. Mehko tkivo se nahaja v notranjosti zoba in je sestavljeno iz žilic, živcev in povezovalnih tkiv, ki skrbijo za zdravje zoba.

Kaj je parodontalna bolezen?

Gre za vnetje obzobnih tkiv. Njena prva znaka sta krvavitev dlesni in zadah, ki izvira v obzobnih žepkih in je posledica nalaganja oblog na zobeh in pod dlesnijo – obloge so lepljiv, transparenten film iz hrane in bakterij, ki se tvori v ustni votlini – ter povzroča krvavljenje in vodi v pojav bolezni. Če oblog ne odstranimo, zaradi sline v manj kot 48 urah te poapnijo – nastane zobni kamen. Dokler krvavi le dlesen, se pojav imenuje gingivitis, ki pa se lahko razširi na druga obzobna tkiva in tedaj govorimo o parondotitisu. Če bolezni ne zdravimo, napreduje, bakterije, ki izločajo strupe in se kopičijo, pa lahko vodijo v razvoj sistemskih bolezni. Parodontalne bolezni, ki med drugim povzroča neprijeten zadah in zaradi majavosti zob neučinkovit ugriz, se popolnoma ne da pozdraviti, lahko pa s pravilno higieno ustavimo njen napredek. Večina, ki ima to bolezen, tega sploh ne ve, saj je v zgodnji fazi pogosto neboleča, a ko se bolečina enkrat pojavi, je pogosto že prepozno. Že samo en izpuljen zob pa je dovolj, da v ustih nastanejo spremembe, ki vplivajo na stabilnost čeljusti in nasmeha.

Pravilna tehnika umivanja zob

Umivanje zob je za večino izmed nas samoumevno opravilo – najpogosteje to počnemo zjutraj in zvečer – a zobozdravniki opažajo, da tudi pri najbolj rednih uporabnikih določena mesta niso zadostno očiščena. Pravilna tehnika umivanja zob je zato ključna. Pogosta napaka, ki jo delamo, je, da predolgo uporabljamo isto zobno ščetko, ki naj ne bi bila starejša od treh mesecev, ponavadi pa jo še  nepravilno shranjujemo. Če se ščetka med neuporabo ne posuši, postane gojišče bakterij, zato jo hranite na odprtem in navpičnem položaju.

Za pravilno umivanje zob kot prvo potrebujete primerno orodje, to je kvalitetno zobno ščetko. Kupite ščetko z manjšo glavo, da lažje dosežete zadnje kočnike. Ščetine naj bodo tanke in mehke in iz materiala, ki se v vodi zmehča, sicer v času ščetkanja ne ohranjajo forme. Čeprav so vas v osnovni šoli verjetno učili, da se je treba umivati v smeri od zgoraj navzdol (od dlesni proti zobem), je bolj priporočljiva tehnika z blagimi krožnimi gibi, s katerimi dosežemo tudi rob dlesni (žleb), kar preprečuje nalaganje zobnega plaka oz. kamna. Ščetke ne pritiskajte preveč na zobe, saj lahko poškodujete sklenino in vedno imejte enak sistem čiščenja. Na posameznem mestu zobe ščetkajte približno osemkrat – po toliko gibih se premaknete naprej za dolžino ščetke. Za umivanje zob uporabljajte vrhnjo površino ščetin, ne stranskega dela. S ščetkanjem začnite pri zgornjih kočnikih. Sledi ščetkanje ličnih zunanjih ploskev zobovja. Ščetko postavimo poševno na mejo med dlesnimi in zobmi in jo z nežnimi krožnimi gibi vodimo čez zobe. Nadaljujemo proti sekalcem in naprej proti kočnikom na drugi strani. Isti postopek ponovimo na notranji strani zob. Nato nas čaka še spodnja vrsta zob, kjer vse storimo enako. Ne smemo pozabiti nebnega in jezičnega dela sekalcev, za kar ščetko postavimo navpično, kot ne na zadnjo ploskev zadnjih zob ter jezika. V ustih se namreč nahaja več kot 600 različnih bakterij, veliko teh pa se zadržuje prav na jeziku. V primeru, da med čiščenje ustne votline izpustite jezik, tvegate slab zadah. Ker se na njem nabira biofilm, ki prekrije brbončice, to okrni čutila za okus. Največ oblog je sicer v medzobnih prostorih, ki jih odstranimo z medzobno ščetko ali nitko, ki jo vodimo tako, da očistimo obe ploskvi sosednjih zob – rahlo pritisnemo ob zob in petkrat potegnemo od dlesni navzgor.

Optimalno umivanje zob traja dve minuti, kar je precej več, kot si jih v povprečju umiva posameznik (pribl. 45 sekund). Umivajte si jih vsaj dvakrat dnevno – najpomembnejše umivanje je zvečer, za ščetkanje pa ne potrebujete več kot za grahovo zrno zobne paste. Priporočljivo je, da učinkovitost vašega ščetkanja občasno preverite s tekočino ali testnimi tabletami. Na ta način boste tudi privarčevali, saj so zdravstvene storitve lahko izjemno drage.