Vse o špargljih, tej zakladnici zdravja

Šparglji (latinsko Asparagus officinalis) oz. beluši, kot jim pravijo nekateri, so ena najbolj iskanih delikates. Prihajajo iz družine lilijevk. Rastejo kot konoplja, lahko tudi do 20 centimetrov na dan. Lahko jih naberete sami, lahko jih pridelate ali kupite na tržnici. Pri tem je treba poudariti, da so divji prehransko bogatejši – imajo močnejši okus in večji koncentrat zdravju koristnih sestavin – od gojenih, ki jih ločimo na zelene, bele in vijolične, od katerih so najbolj blagi beli.

Divji šparglji so bogati z vitamini in minerali. Vsebujejo žveplo, kalcij, železo, fosfor, kalcij, jod, magnezij, baker, cink, dušik, vitamin C, B-kompleks (B2, B6, holin in folna kislina), vitamin E, provitamin A, pa sledove vitamina K in E, mangan, betakaroten. So najbolj naraven vir folne kisline, ki je eden ključnih vitaminov za nosečnice, saj zadosten vnos zmanjša možnost okvare novorojenih otrok. Zaradi vsebnosti vitamina E, ki stimulira spolne hormone, so beluši tudi naravni afrodiziak – v času starih Rimljanov se jih je prijel status čudežnega živila, ki krepi moško spolno moč. Imajo diuretični, odvajalni in razstrupljevalni učinek na telo – pospešujejo odvajanje vode, urin pa ima še nekaj časa značilen vonj, ki pa ga zaznajo le redki. Poleg mehurja in sečnih kanalov šparglji čistijo tudi ledvica, kri, jetra in črevesje. Vsebujejo namreč glutation, ki je pomemben čistilec našega telesa in velja za najpomembnejši in najmočnejši antioksidant, pa tudi rutin, ki je naravni flavonoid in antioksidant, ki zmanjšuje preveliko prepustnost kapilar, povečuje mikrocirkulacijo, deluje antikancerogeno, antimikrobno, virustatično in krepi delovanje vitamina C. Zaradi kopice antioksidantov šparglji preprečujejo prehitro staranje kože. Odlični so za diete, saj praktično ne vsebujejo maščob in holesterola, v 100 gramih špargljev pa naštejemo vsega 40 kalorij (0,17 kJ).

Priporočljivi so za ljudi s povišanim krvnim tlakom, koristni pa tudi za sladkorne bolnike, saj z vitamini B-kompleks pomagajo uravnavati krvi sladkor, medtem ko se jim morajo izogibati ljudje, ki trpijo za ledvičnimi kamni, vnetjem ledvic, boleznimi sečil in putiko (protinom).

So zelo hvaležno živilo v kuhinji, saj jih lahko uporabite za pripravo juh, enolončnic, pit, mesnih in zelenjavnih jedi, testenin, rižot, omlet itd., lahko pa služijo tudi kot priloga k ribam ali mesu, dobri pa so tudi v kombinaciji z omakami/polivkami. Priporočajo jih pred pitjem alkohola, saj z aminokislinami in minerali ščitijo jetra pred toksini in posledično pomagajo v borbi proti alkoholnemu mačku.

Svežino te nizkokalorične in lahko prebavljive vrtnine najlažje ohranjate tako, da šparglje povežete v šope in jih pokonci postavite v kozarec z vodo ali pa jih zavijete v mokro krpo, prestavite v plastično vrečko in shranite v hladilnik (največ tri dni). Če jih nameravate zamrzniti, jih narežite na majhne koščke in shranite v plastično vrečko. Stebla špargljev so bolj okusna, če jih toplotno obdelate – pražite jih zgolj nekaj minut, da obdržijo čim več hranilnih snovi – zaradi česar izgubijo nekaj grenkobe, medtem ko vršičke lahko jeste surove. Najboljši beluši so povsem sveži, saj med hrambo izgubijo večino kakovostnih snovi, poleg tega pa sčasoma začnejo leseneti. Kako veste, da so sveži? Če so sveži, se prelomijo blizu mesta, kjer so bili odrezani oz. se na tem mestu pocedi sok, če po njih podrgnemo.

Veliko ljudi ne ve, kako šparglje očistiti. Najlažje tako, da odlomite spodnji del, ki je dostikrat olesenel in trd. Tega ne zavrzite, saj ga lahko uporabite kot jušno osnovo. S to tehniko pogosto odlomimo več, kot je treba, zato spodnji del raje olupite in se znebite zgolj trde povrhnjice, saj je sredica še vedno uporabna.

Številne recepte za šparglje najdete TU.