Študija, ki so jo izvedli Jessica M. Preston in sodelavci (vključno z Romainom Barrèsom), je objavljena v reviji Cell Metabolism kot randomizirana kontrolirana prehranska preizkusna študija z zasnovo 2x2 crossover. Kot navajajo avtorji, so želeli ugotoviti, ali ultrapredelana hrana negativno vpliva na moško reproduktivno sposobnost in presnovo – tudi če je vnos kalorij enak.
V študiji je sodelovalo 43 moških (starost 20–35 let), ki so tri tedne uživali ultrapredelano prehrano, nato pa tri tedne nepredelano hrano.
Glavne ugotovitve:
Povečanje telesne teže in slabši lipidni profil – natančneje povišano razmerje LDL (slab holesterol) do HDL, neodvisno od kalorijskega vnosa.
Hormonske spremembe: zmanjšanje ravni rastno/diferencirajočega faktorja 15 (GDF-15) in foliklostimulirajočega hormona (FSH), ki je ključen za nastajanje semenčic.
Kakovost semena: trend proti poslabšanju – opazen je bil upad skupne gibljivosti semenčic ("total motility").
Kopičenje onesnaževal v krvi: pri dieti z ultrapredelano hrano so ugotovili povečane ravni določenih snovi, kot je ftalat cxMINP, ki je znan kot endokrini motilec, medtem ko so bile ravni litija nižje.
Spreminjanje kalorijskega vnosa (večje število kalorij) je samo po sebi imelo svoje učinke, vendar so negativni učinki ultrapredelane hrane opaženi tudi brez presežka kalorij.
Avtorji zaključujejo, da uživanje ultrapredelane hrane ni samo škodljivo zaradi kalorij, temveč ker sama predelana narava teh živil negativno vpliva na metabolne in reproduktivne mehanizme.
Vodilni avtor Romain Barrès iz Univerze v Københavnu je opozoril: "Bili smo presenečeni, koliko telesnih funkcij ultrapredelana hrana moti, celo pri zdravih mladih moških. Dolgoročne posledice so zaskrbljujoče."
Zakaj so ti rezultati pomembni?
Preprečevanje in politika prehrane: Študija podpira idejo, da prehranski nasveti ne smejo biti osredotočeni le na kalorije, ampak tudi na kakovost hrane. Čeprav človek ne zaužije več kalorij, ultrapredelana hrana povzroča škodo že pri metabolnih in hormonskih parametrih.
Plodnost moških: Upad FSH in slabša gibljivost semenčic nakazujeta, da lahko redno uživanje ultrapredelane hrane negativno vpliva na plodnost, kar ima dolgoročne posledice na ravni javnega zdravja.
Tveganje onesnaževal: Prisotnost ftalatov, ki motijo hormone, je zaskrbljujoča – še posebej ker ultrapredelana hrana pogosto prihaja v stiku s plastično embalažo.
Širši pomen za zdravstvene smernice: Glede na rezultate bi se lahko smernice za prehrano in preventivne ukrepe prilagodile, da bi zmanjšale delež ultrapredelanih živil v prehrani ljudi.
Kaj je ultrapredelana hrana?
Ultrapredelana hrana (UPF – ultra-processed foods) vključuje živila, ki so industrijsko močno obdelana in pogosto vsebujejo aditive, ojačevalce okusa, emulgatorje, umetna sladila, barvila ter nizkokakovostne sestavine (predelane maščobe, škrobi, sladkorje). Primeri: sladke pijače, prigrizki, čips, energijske ploščice, hitra hrana, predpripravljene jedi, industrijske omake, žitne ploščice, predelana peciva.
Kako in zakaj ultrapredelana hrana škoduje zdravju?
Številne študije (tudi klinične) kažejo, da ultrapredelana hrana:
- poveča telesno težo (tudi pri enakem številu kalorij),
- poslabša lipidni profil (več LDL, manj HDL) in kakovost spanja,
- poveča krvni sladkor in inzulin ter s tem tveganje za inzulinsko rezistenco, prediabetes in sladkorno bolezen tipa 2,
- spodbuja nastanek kroničnih vnetij, avtoimunskih bolezni in prebavnih motenj,
- poveča tveganje za depresijo in anksioznost,
- povzroča hitrejša nihanja energije in razpoloženja,
- moti delovanje hormonov sitosti (leptin, grelin) in vpliva na hormone, ki uravnavajo tvorbo spolnih celic,
- povečuje tveganje za hipertenzijo, aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap.
Glavni razlogi:
- visoka energijska vrednost,
- aditivi in emulgatorji vplivajo na presnovo maščob,
- hrana se prebavi zelo hitro, kar povzroča močne inzulinske odzive,
- preoblikovanje nagrajevalnih centrov v možganih – hrana postane bolj "zasvojljiva".
Kako izboljšati moško reproduktivno zdravje?
Strokovnjaki poudarjajo, da lahko zdrave življenjske navade pomembno vplivajo na plodnost in kakovost semena. Priporočajo naslednje:
- uravnotežena prehrana z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in zdravih maščob,
- redna telesna dejavnost,
- vzdrževanje zdrave telesne teže,
- dovolj spanca,
- obvladovanje stresa,
- izogibanje alkoholu in tobaku,
- zmerna uporaba savn in izogibanje virom toplote, ki lahko začasno vplivajo na seme.
Vir: Krenizdravo.dnevnik.hr & Healthline & Cell Metabolism & Nova Classification & WHO
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV