Se redite, slabo spite in ste nenehno utrujeni? Kriv je lahko ta hormon

Kortizol je hormon, ki nastaja v nadledvičnih žlezah in sodeluje pri uravnavanju odziva telesa na stres. Vpliva tudi na krvni sladkor, krvni tlak, presnovo, vnetne procese in cikel spanja ter budnosti.

Kot pojasnjuje Cleveland Clinic, je kortizol nujen za normalno delovanje organizma in ga zato ne smemo obravnavati kot nekaj škodljivega. Njegova raven se naravno spreminja čez dan, običajno pa je višja zjutraj in se nato postopoma znižuje.

Težava je predvsem dolgotrajno in bolezensko povišanje kortizola.

Pri resni in dolgotrajni prekomerni izpostavljenosti kortizolu se lahko pojavijo precej značilne telesne spremembe.

Mayo Clinic med znaki Cushingovega sindroma, ki nastane zaradi dolgotrajno previsoke ravni kortizola, navaja predvsem pridobivanje telesne teže okoli trebuha in zgornjega dela telesa, zaobljen obraz ter povečano količino maščobe na zgornjem delu hrbta.

Pojavijo se lahko tudi:

- oslabelost mišic,

- tanjša koža, ki se hitro poškoduje ali dobi modrice,

- rožnate ali vijoličaste strije,

- visok krvni tlak,

- povišan krvni sladkor,

- izguba kostne mase,

- težave s spanjem,

- izrazita utrujenost,

- spremembe razpoloženja in težave z zbranostjo.

Pri moških se lahko pojavita tudi zmanjšan spolni nagon in težave z erekcijo, navaja Mayo Clinic.

Eden od problemov pri prepoznavanju previsokega kortizola je, da so številni simptomi zelo splošni.

Težave s spanjem, utrujenost, pridobivanje telesne teže, razdražljivost in slabša zbranost imajo lahko številne druge vzroke. Zato iz posameznega simptoma ni mogoče sklepati, da je za težavo kriv kortizol.

Tudi strokovnjaki Endocrine Society opozarjajo, da se številni znaki, povezani s Cushingovim sindromom, pojavljajo tudi pri ljudeh brez te bolezni. Pri presoji je zato pomembno, ali se znaki kopičijo, napredujejo in se pojavljajo v značilni kombinaciji.

V sodobnih zdravstvenih vsebinah se pogosto govori o stanju, pri katerem je človek telesno izčrpan, vendar ima hkrati občutek notranje napetosti in težko zaspi.

Takšni občutki so lahko povezani s stresom in motnjami spanja, vendar sami po sebi niso dokaz previsokega kortizola. Tudi aktualna razlaga v reviji EatingWell opozarja, da je treba pri sumu na nenormalno raven kortizola upoštevati celotno zdravstveno sliko in jo po potrebi preveriti z laboratorijskimi preiskavami.

Zato ni priporočljivo, da bi vsako obdobje večjega stresa označili za "hormonsko neravnovesje".

Na to vprašanje ni mogoče zanesljivo odgovoriti samo na podlagi počutja.

Endocrine Society pri sumu na Cushingov sindrom priporoča ustrezne hormonske preiskave. Med možnostmi so merjenje prostega kortizola v 24-urnem urinu, merjenje kortizola v poznih večernih urah iz sline ter test zaviranja z deksametazonom.

Pomembno je tudi, da naključna meritev kortizola v krvi ni primerna kot samostojen način za ugotavljanje Cushingovega sindroma. Strokovne smernice Endocrine Society izrecno odsvetujejo uporabo naključnega serumskega kortizola za začetno presejanje.

Zdravnik bo glede na simptome in zdravstveno zgodovino presodil, katera preiskava je najprimernejša.

Eden od možnih vzrokov so zdravila iz skupine glukokortikoidov. Pri dolgotrajnem jemanju večjih odmerkov lahko povzročijo stanje, podobno Cushingovemu sindromu.

Vzrok je lahko tudi pretirano nastajanje kortizola v telesu. Mayo Clinic pojasnjuje, da je to lahko povezano z motnjami v nadledvičnih žlezah ali s tumorji, ki vplivajo na nastajanje hormonov.

Takšni vzroki so precej drugačni od običajnega vsakodnevnega stresa.

Kratkotrajen dvig kortizola je normalen odziv telesa. Pomaga nam, da se odzovemo na nevarnost, napor ali drugo obremenitev.

Težava je lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu, saj lahko vpliva na spanje, prehranjevanje, krvni tlak in številne druge telesne procese. Vendar to še ne pomeni, da ima vsak človek pod stresom bolezensko previsok kortizol.

Prav zato Cleveland Clinic poudarja, da je kortizol pomemben hormon in da ga ne smemo avtomatično obravnavati kot sovražnika.

Če vas skrbi predvsem vsakodnevni stres, so najbolj smiselni osnovni ukrepi: dovolj kakovostnega spanja, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in načrtno zmanjševanje kroničnega stresa.

Če pa se pojavljajo izrazite telesne spremembe, kot so hitro in nepojasnjeno pridobivanje telesne teže, značilne vijoličaste strije, izrazita mišična oslabelost, visok krvni tlak ali povišan krvni sladkor, je smiseln pogovor z zdravnikom.

Previsok kortizol ni diagnoza, ki bi jo lahko postavili sami s pametno uro, počutjem ali enim domačim testom. Če obstaja utemeljen sum na hormonsko motnjo, je potrebna strokovna ocena in ustrezno testiranje.

Kortizol je za telo nepogrešljiv. Pravo vprašanje zato ni, kako ga čim bolj znižati, temveč ali se njegova raven ob pravem času ustrezno spreminja in ali obstajajo znaki, da je njegovo delovanje porušeno.

Viri: EatingWell, Cleveland Clinic, Mayo Clinic, Endocrine Society