Dopust, po katerem potrebujete še en dopust: zakaj se to dogaja?

V uredništvu smo preverili, zakaj nas dopust pogosto ne napolni z energijo in kako si lahko pri vračanju v realnost uspešno pomagamo.

Raziskave kažejo, da dopust praviloma izboljša počutje, vendar je pomembno, v kakšnem počutju vanj vstopimo in predvsem v kakšno življenje se po njem vrnemo.

Ena največjih napak pri začenjanju in končevanju dopusta je namreč ravno pričakovanje, da bo nekaj prostih dni izničilo več mesecev pomanjkanja spanja, stresa in preobremenjenosti. Če ste zadnje tedne pred dopustom delali dlje, zaključevali projekte, urejali stvari za sodelavce in poskušali pred odhodom opraviti celoten seznam obveznosti, dopusta ne začnete spočiti.

Prvi dnevi so zato pogosto namenjeni predvsem zmanjševanju napetosti, ki se je nabirala že prej. Človek lahko šele takrat opazi, kako utrujen je bil v resnici. Dokler teče običajen delovni ritem, nas držijo urnik, obveznosti in občutek, da moramo nadaljevati. Ko pa ta pritisk izgine, utrujenost postane veliko bolj očitna. Dopust tako ne ustvari nujno utrujenosti, ampak jo lahko samo razkrije. Če že več mesecev delujete na rezervi, en teden počitka težko povsem odpravi posledice takšnega ritma.

Ni vsak dopust namenjen ležanju ob bazenu. Nekateri bolj uživajo v eksotičnih potovanjih, pohodih, raziskovanju mest in različnih aktivnostih, ki so zanje bolj prijetna kot poleževanje ob bazenu. Toda prijetno in regenerativno nista nujno vedno združena.

Če vsak dan zgodaj vstajate, menjate lokacije, vozite več ur, iščete parkirišča, lovite rezervacije in skušate v omejenem času videti čim več, je vaš prosti čas še vedno precej strukturiran. Možgani še naprej načrtujejo, sprejemajo odločitve in rešujejo manjše probleme. Spremenila se je le vsebina obremenitve, ne nujno tudi njen obseg. To pa potrjujejo tudi raziskave. V študiji kratkih dopustov so zaposleni poročali o boljšem počutju predvsem takrat, ko so se lahko sprostili, uživali v dejavnostih in se psihološko odklopili od službe, delo med dopustom pa je bilo povezano s slabšim počutjem po vrnitvi.

Na dopustu pogosto spimo dlje, vendar to še ne pomeni, da je spalni ritem bolj urejen. Pozneje hodimo spat, zjutraj vstajamo ob različnih urah, več je večernih druženj, alkohola in zgodnjih odhodov na izlete. Ob vrnitvi pa telo v enem dnevu ponovno prisilimo v star urnik.

Pri daljših potovanjih je učinek še bolj izrazit. Raziskava je pokazala, da je bilo spanje med potovanjem in neposredno po njem krajše – medtem ko se je dolžina spanja razmeroma hitro normalizirala, pa se je čas uspavanja in prebujanja prilagajal bistveno počasneje.

Tudi če ne prečkate časovnih pasov, lahko ustvarite manjšo različico istega problema. Če dva tedna hodite spat ob eni zjutraj in vstajate ob devetih, nato pa morate v ponedeljek vstati ob šestih, je utrujenost precej pričakovana. Problem takrat ni pomanjkanje dopusta, temveč nenaden premik ritma.

Po dopustu se v nekaj urah spremeni skoraj vse: ura vstajanja, količina odločitev, ritem življenja, količina informacij in nadzor nad lastnim časom. Poleg običajnega dela vas pogosto pričaka še kup sporočil in nalog, ki so nastale med odsotnostjo.

Starejše raziskave so pokazale, da se lahko pozitivni učinki dopusta po vrnitvi postopoma zmanjšajo, novejša metaanaliza pa ugotavlja, da so koristi vendarle trajnejše, kot smo nekoč domnevali. Kljub temu je prehod iz dopustniškega življenjskega sloga v običajno življenje lahko naporen, predvsem če se vrnete pozno zvečer in naslednje jutro takoj skočite v poln delovni tempo. Ravno zato en slab ponedeljek po dopustu še ni dokaz, da počitek ni deloval – telo in glava se morata namreč ponovno prilagoditi običajnemu ritmu, kar v večini primerov traja dlje, kot bi si to sami želeli.

Če pa se z vsakega dopusta vračate izrazito izčrpani, je smiselno pogledati širšo sliko. Morda prostih dni ne zapolnite s počitkom, ampak z drugo obliko obveznosti ali pa se od službe nikoli zares ne odklopite. Možno pa je tudi, da je vsakdan preprosto tako naporen, da nekaj dni počitka ne more nadomestiti tega, kar vam jemlje preostanek leta. V takem primeru vprašanje ni več, zakaj vas dopust ni dovolj spočil, ampak zakaj potrebujete toliko časa, da si od običajnega življenja sploh opomorete.