Umivanje rok: to so deli, ki jih največkrat zgrešimo

Umivanje rok je osnovni in daleč najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, toda mnogi to počnemo površno oz. ne dovolj temeljito. Pri tem je najbolj kritično to, da smo največkrat površni takrat, ko je to najbolj pomembno – na javnih straniščih v nakupovalnih središčih, kinodvoranah, skratka povsod tam, kjer se zbira veliko ljudi.

V času, ko razsajajo gripa, prehladi in koronavirus, naj vam spodnja grafika, ki je bila objavljena že leta 1978 v strokovni reviji Nursing times, služi kot opozorilo, da boste pri naslednjem umivanju rok bolj pozorni, kako si umivate roke. Kot vidite, največkrat ''zgrešimo'' – najbolj spregledani deli so označeni z rdečo barvo – palec in konice prstov, z izjemo mezinca, ter medprstne prostore, ''pozabljamo'' pa tudi na predel nad in okoli zapestja ter členke (oranžna barva).

Ti deli so odličen gostitelj mikroorganizmov, prav mikroorganizmi pa so največkrat vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi njihove poti imenujemo tudi ''bolezni umazanih rok''.

Ker je v času najrazličnejših nalezljivih bolezni umivanje rok izredno pomembno, smo pripravili kratek vodič pravilnega umivanja rok.

Pravilno umivanje rok

Roke zmočimo. Nato nanesemo dovolj mila. Nato drgnemo dlan ob dlan. Levo oz. desno stran položimo na hrbtno stran desne oz. leve roke, da z njo podrgnemo medprstni prostor. Roke sklenemo in istočasno podrgnemo vse medprstne prostore. Nato prste – členke in konice – podrgnemo v dlani. S kroženjem namilimo palec, nato pa še preostale konice prstov in sicer s krožnimi gibi po dlaneh (v obe smeri). Roke za konec temeljito speremo z vodo. Če ste na javnem prostoru, si roke obrišite s papirnato brisačo, s katero zaprete pipo. Postopek umivanja naj traja od 40 do 60 sekund.

Kdaj si je treba umiti roke?

Pomembno je, da si jih umijete vsakič, ko se umažejo. Posebej na delovnem mestu jih je treba umivati pogosto, še posebej skrbno pa si jih je treba umiti pred pripravo jedi, pred obedovanjem, po uporabi sanitarij, pa po kašljanju, kihanju, dotikanju telesnih izločkov, stiku z bolnikom ali živalskimi iztrebki. Dosledno umivanje rok in higiena sta ključna v času epidemije raznih obolenj.