Triki za lažji prehod na poletni čas

Kot poroča Sciencealert, znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko pomladni premik ure poruši spanec, razpoloženje, koncentracijo in celo obremeni srčno-žilni sistem. Večina ljudi to spremembo podcenjuje, vendar telo zelo jasno pokaže, da je vsiljen premik časa zanj stresor.

V nadaljevanju vam predstavljamo praktične nasvete, kako se najbolje prilagoditi, podkrepljene z ugotovitvami strokovnjakov.

Ob prehodu na poletni čas se naš notranji ritem ne ujema več z dnevno svetlobo. Jutra postanejo temnejša, večeri svetlejši, kar pomeni, da se hormoni, ki uravnavajo spanec in budnost, začnejo sproščati ob napačnem času.

Melatonin se izloča pozneje, zato pozneje zaspimo, hkrati pa smo zjutraj bolj utrujeni. Sprememba vpliva tudi na razpoloženje, kognitivno delovanje, krvni tlak, srčni utrip in izločanje stresnih hormonov.

Raziskave o katerih poroča ScienceAlert dodatno opozarjajo na povečano tveganje za prometne nesreče, srčne infarkte in možganske kapi v dneh po prehodu na poletni čas, saj telo ni pripravljeno na nenadno izgubo spanca.

Ker približno tretjina odraslih že v osnovi spi premalo, lahko izguba ene ure sproži še izrazitejše posledice. Med najpogostejšimi simptomi so:
- težek, utrujen začetek dneva,
- slabša koncentracija in občutek miselne meglice,
- razdražljivost in nihanje razpoloženja,
- močna želja po sladkih in slanih prigrizkih,
- padec motivacije za gibanje in vsakodnevne obveznosti.

Te težave običajno niso znak lenobe, ampak reakcija telesa na spremenjen ritem, kar potrjujejo tudi strokovnjaki.

1. Zjutraj poiščite naravno svetlobo

Že 10–20 minut jutranje dnevne svetlobe pomaga možganom hitreje prilagoditi notranjo uro in zmanjšati občutek utrujenosti. Svetloba je najmočnejši signal za ponastavitev ritma.

2. Ne pretiravajte s kavo

Kava je mamljiva rešitev, a večje količine kofeina lahko zvečer še dodatno otežijo spanje in podaljšajo prilagajanje. Raje jo kombinirajte z vodo, hranljivim obrokom ali kratkim sprehodom.

3. Postopno prilagodite uro za spanje

Namesto da greste dan ali dva prej bolj zgodaj v posteljo, strokovnjaki priporočajo postopno prilagajanje. Vsak večer se uležite 10–15 minut prej in telesu omogočite mehkejši prehod.

4. Vadite prej kot običajno

Jutranja ali dopoldanska vadba spodbuja izločanje hormonov dobrega počutja in pomaga telesu hitreje uravnati notranji ritem.

5. Zvečer zmanjšajte izpostavljenost ekranom

Modra svetloba pametnih naprav zavira izločanje melatonina. Zvečer raje uporabite toplejšo svetlobo, zatemnite prostor ali se za kratek čas odmaknite od ekranov.

6. Izogibajte se popoldanskemu spancu

Če je nujno, naj bo kratek do 20 minut. Daljše dremeže podaljšajo prilagajanje in motijo večerni spanec.

7. Izberite lažje večerne obroke

Težka, mastna hrana obremeni telo in dodatno vpliva na hormone spanja. Lažji obrok in izogibanje alkoholu lahko občutno izboljšata kakovost spanca.

Večina se na nov ritem privadi v dveh do sedmih dneh, pri tistih z neurejenimi spalnimi vzorci ali kroničnim pomanjkanjem spanja pa lahko traja dlje. Pomaga predvsem dosledna rutina spanja in čim več naravne svetlobe.

V zadnjih letih se vse več držav sprašuje, ali je polletno premikanje ure sploh potrebno. Strokovnjaki opozarjajo, da koristi sistema bledijo, medtem ko se negativni vplivi na zdravje in produktivnost kažejo iz leta v leto. Razprave o ukinitvi se pojavljajo tako v ZDA kot v Evropi, a dokler do sprememb ne pride, bomo morali prehod preživeti sami.

Vir: ScienceAlert