Moskisvet.com
Lakota

Zdravje

Kaj sproža napade lakote?

M.S.
13. 12. 2022 05.00
0

Lakota je povsem običajen pojav in dober znak, saj kaže na dobro presnovo, a če se pojavi že kmalu po obroku ali je prisotna ves čas, pa lahko nakazuje na to, da nekaj ni v redu.

Moškisvet.com e-novice

Si že prijavljen na vse naše e-novice?

Za občutek lakote je odgovorna visoka stopnja grelina (imenujemo ga tudi z hormon lakote), medtem ko nizek nivo tega poskrbi za sitost. Njegova glavna naloga je uravnavanje apetita v telesu. Ko telo prejme dovolj hranil, se začne sproščati leptin, t.i. hormon sitosti. Oba hormona sta v telesu prisotna ves čas, torej tudi med obroki, nihanje teh dveh pa je naraven pojav (občutek lakote in sitosti), če se redno prehranjujemo. Če vas lakota oz. občutek lakote, ki je danes precej bolj kompleksen pojav kot nekoč, saj ima številne nevrobiološke in družbene sprožilce, nenehano spremlja, je skoraj zagotovo nekaj narobe z vašimi prehranskimi navadami. Razlogov za pretirano lakoto je več.

Premalo spanca

Da je spanec izjemno pomemben za naše zdravje, ni treba posebej poudarjati. O tem si lahko več preberete TU. Pomanjkanje spanca med drugim vpliva tudi na našo potrebo po hrani – točneje na lakoto in količino zaužite hrane – saj privede do znižanja ravni hormona leptina, ki skrbi za zaviranje lakote, obenem pa povzroča povečanje hormona grelina, ki apetit spodbuja. Pomanjkanje spanca tako pogosto povezujemo z nabiranjem odvečnih kilogramov, saj ljudje, ki imajo slabe spalne navade, težje nadzirajo vnos hrane in težje krotijo impulze lakote, še posebej, kadar so tudi pod stresom.

Intenzivna lakota, zaradi katere se ne moremo skoncentrirati, smo razdražljivi in bi pojedli vse, kar vidimo, ni dobra, medtem ko je blaga lakota nekaj povsem normalnega.
Intenzivna lakota, zaradi katere se ne moremo skoncentrirati, smo razdražljivi in bi pojedli vse, kar vidimo, ni dobra, medtem ko je blaga lakota nekaj povsem normalnega. FOTO: Shutterstock

Voda

Hipotalamus je drobno območje na možganskem dnu, ki leži nad in za križiščem vidnih živcev in nad hipofizo, najpomembnejša žleza z notranjim izločanjem v telesu. Je glavni nadzornik hormonskih sistemov v telesu, ki vzdržuje energijsko ravnovesje in po krvi pošilja hormonske signale hipofizi. Ker hipotalamus nadzoruje tako lakoto kot žejo, so mnogi prepričani, da lahko žejo zamenjamo za lakoto, kar pa ne drži. Zato pa žeja vpliva na kognitivne in fizične sposobnosti, kar vodi v potrebo po hrani, saj se počutimo utrujene. Žeja sicer povzroči, da si določenih živil (suha hrana) želimo manj.

Neredno uživanje hrane in preskakovanje obrokov

Preskakovanje obrokov je lahko še en razlog za neprestan občutek lakote, saj lahko spremeni občutljivost želodca za hrano. Če uživate premalo hrane, nam to lahko prehitro sporoči, da smo siti, čeprav nismo vnesli dovolj hranil. Čeprav so mnogi prepričani, da izpuščanje obrokov vpliva na to, da pojemo manj, pa so raziskave pokazale ravno nasprotno, saj to ne le poveča občutka lakote, ampak tudi pojemo več kot sicer. Pomanjkanje hrane namreč spodbudi kopičenje hormonov lakote, s čimer se povečuje naš apetit. Poleg tega preskakovanje obrokov lahko povzroči kopičenje kilogramov, o čemer si lahko več preberete TU. Sicer pa namesto striktnih diet skušajte uživat hrano intuitivno, da torej poslušate svoje telo. Tako je manjša verjetnost, da boste pojedli preveč oz. premalo.

Družbena omrežja

Danes veliko ljudi vsak trenutek prostega časa izkoristi, da iz žepa potegne telefon in se prebija čez objave na družbenih omrežij, ki so polni fotografij hrane. Tudi če niste lačni, bo telo možganom poslalo signal, da hočete jesti, kar so potrdile tudi raziskave. Sam pogled na hrano lahko namreč povzroči lakoto, četudi zares niste lačni. Poleg tega družbena omrežja pogosto uporabljamo, kadar se dolgočasimo ali smo utrujeno, za kar je pogosto najboljše ''zdravilo'' hrana.

Uživate premalo beljakovin in vlaknin

Večina nas premalokrat dnevno uživa beljakovine (običajno ji zaužijemo zgolj s kosilom in večerjo), ki nasitijo za dlje časa in poskrbijo, da nam krvni sladkor po obroku prehitro ne pade, kar se lahko zgodi tudi po uživanju ogljikovih hidratov. Zato skušajte beljakovine dodati večini obrokov. Med drugim naj bi dovolj beljakovin zaviralo nastajanje leptina.

Pomemben je tudi zadosten vnos vlaknin, ki vplivajo na zdravje prebavil in presnove. Za prebavo vlaknin (in beljakovin) je potrebna energija, kar pomeni, da kuri kalorije. Glavna moč vlaknin, za katere je značilno, da nase vežejo vodo, je da upočasnijo absorpcijo hranil in s tem pozitivno vplivajo na občutek sitosti.

Jemanje zdravil

Številna zdravila – npr. antidepresivi – spodbujajo apetit in ustvarjajo občutek lakote. Rešitev je, da uživate več beljakovin in hrane z visoko hranilno vrednostjo ter nizko energijsko gostoto (npr. sadje in zelenjava), kar zavira nenaravno potrebo po prehranjevanju. Pri tem pomaga tudi vadba, ki odvečne kalorije spremeni v funkcionalno maso.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.


ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 328