Magnezij nam pomaga uravnavati krvni sladkor in ohranjati močne mišice, kosti, srce in živce. Kadar nam ga primanjkuje, nas lahko pestijo različne zdravstvene težave, ki vplivajo ne samo na telo, ampak tudi na počutje. Med drugim ima magnezij pomembno vlogo pri srčni funkciji. Do srčne aritmije – magnezij pomaga ohranjati redno bitje srca, saj je pomemben člen pri transportu drugih mineralov v celice, kot sta kalcij in kalij – ki je pogosto vzrok za infarkt, lahko vodi prav pomanjkanje magnezija. Čeprav ga primanjkuje kar 70 odstotkom ljudem, ob neprijetnih simptomih, ki ga spremljajo, le redko pomislimo, da bi lahko bil vzrok za to prav pomanjkanje tega minerala in ne druge težave, a pogosto pomaga že večji vnos magnezija, ki ima ključno vlogo pri kar 300 različnih funkcijah v telesu. Pomaga nam do boljšega spanca, ublaži posledice kroničnih bolečin, utrujenosti, nenadnih sprememb razpoloženja in migren, ravno tako zmanjša simptom nemirnih nog.

Glavni simptomi pomanjkanja magnezija:

Glavobol

Kadar telesu primanjkuje magnezija, se to kaže tudi v obliki glavobola ali celo migrene, saj magnezij podpira nevrološke funkcije, pomanjkanje pa povzroča pretirano razdražljivost mišičnih in živčnih vlaken, posledica je napetost na področju vratu in hrbta, kar lahko vodi v glavobol in migreno.

Mišični krči in napetost mišic

Magnezij ima pomembno funkcijo pri delovanju mišic in je znan po tem, da sprošča mišice, zato lahko pomanjkanje le-tega ob povečani stopnji kalcija povzroči mišične krče oz. napetost/zategnjenost mišic (ta se pogosto pojavljata skupaj s stresom in živčnostjo), saj se brez magnezija mišice težje sprostijo. Najpogosteje do krčev prihaja v spodnjem delu stopal in nog (meča). Posledica pa so lahko tudi napete mišice v vratu, ramenih in zatilju, lahko pride tudi do trzanja vek oz. očesa. Magnezij, kot rečeno, uravnava gibanje mišic, pomanjkanje pa lahko vodi tudi v splošne bolečine v telesu.

Prebava

Prebavne težave, kot je zaprtje, so lahko tudi posledica pomanjkanja magnezija, saj le-ta igra pomembno vlogo v procesu prebave, saj pomaga črpati vodo v črevesju, ohranjati blato mehkejše in krčiti črevesne mišice. Za pomanjkanje magnezija je lahko kriv prevelik vnos kofeina in sladkorja ter kroničen stres, ki zbija raven magnezija v telesu.

Tesnoba in depresija

Ker je magnezij pomemben pri ustvarjanju nevrotransmiterjev – ti v možganih pomagajo pri komuniciranju živcev – lahko pomanjkanje le-tega povzroči občutek tesnobe, razdražljivosti in stresa, depresijo, anksioznost in druge motnje razpoloženja. Magnezij namreč igra ključno vlogo pri uravnavanju hormonov in s tem pomaga ohranjati stabilno raven krvnega sladkorja, kar izboljša naše razpoloženje. Magnezij med drugim uravnava raven serotonina, imenovanega tudi hormon sreče, ki je pomemben za stabilno razpoloženje.

Sla po čokoladi

Močna želja po določenih živilih lahko kaže tudi na pomanjkanje magnezija, in sicer v tem primeru velika potreba po čokoladi, saj ima ta visoko vsebnost tega minerala (predvsem temna čokolada z visokim odstotkom kakavovih delcev). Zato se nekatere ženske pred menstruacijo naj ne bi mogle upreti čokoladi.

Utrujenost in vnetja

Magnezij proizvaja energijo in prispeva k sproščanju le-te, saj je ključnega pomena pri proizvodnji adenozina trifosfata (ATP), ki ga celice uporabljajo kot energijo. Magnezij pomaga tudi pri zmanjšanju vnetij, ki vodijo v težave s kožo (akne, luskavica ipd.), saj zmanjša nekatere biomarkerje vnetij (C-reaktivni protein oz. CRP, IL6 in tumor nekrotizirajoči faktor oz. TNF).

Nespečnost

Študije so pokazale, da težje zaspimo, če imamo nižje vrednosti magnezija, saj ta pomaga pri normalnem delovanju živčnega sistema. In ker magnezij pomaga pri sproščanju telesa, lahko pomanjkanje le-tega povzroča težave s spanjem. Magnezij ima namreč pomembno vlogo pri nastajanju nevrotransmitorja, imenovanega GABA (gama aminobutirična kislina), ki nastaja v možganih in pomaga pri sproščanju, saj umirja živčne aktivnosti. Če nam magnezija primanjkuje, to lahko povzroči nizko raven tega nevrotransmitorja, kar lahko vodi v nespečnost, saj igra pomebno vlogo pri tem, kako naše telo uravnava spalni cikel in budnost.

Koliko magnezija dnevno?

Dnevno naj bi odrasel posameznik zaužil od 300 do 400 miligramov magnezija. Količina je odvisna od starosti posameznika, njegove fizične aktivnosti, stopnje stresa, hidracije, zdravstvenega stanja, pri ženskah pa sta pomembna faktorja tudi nosečnost in dojenje. Med živila, bogata z magnezijem, sodijo vsa zelena listnata zelenjava, rjav riž, bučna semena, mlečni izdelki, fižol, temna čokolada, oreščki, avokado itd. Lahko pa se poslužite tudi prehranskih dopolnil – več o tem si preberite TU in TU – ali magnezijevega citrata.