To so najpogostejše napake pri umivanju zob

Umivanje zob ni težko opravilo, a ljudje preslabo poznamo pravilno tehniko umivanja. Večina zgreši že na samem začetku – pri izbiri zobne ščetke. Ni namreč vsaka zobna ščetka dobra oz. prava za vas. Najpogosteje se ljudje poslužujemo zobne ščetke s pretrdimi ščetinami, kar v kombinaciji s premočnim pritiskanjem povzroča mikroranice, skozi katere nato v telo vstopajo bakterije. Namesto trdih ščetin si raje omislite ščetko s kratko glavo ter gostimi in finimi ščetinami. Menjajte jo na tri mesece (prej, če ščetine niso več ''postrojene'') in po vsaki uporabi dobro osušite.

Umivanje zob z zobno ščetko ni dovolj za ustno higieno, saj je treba očistiti tudi medzobne prostore, česar s klasično ščetko ne moremo. Ta namreč poskrbi le za okoli 70 odstotkov zobnih površin. Za zadostno ustno higieno se moramo tako poslužiti še vsaj medzobne ščetke, s katero očistimo medzobne predele, kjer se sicer nabirajo obloge, kar lahko vodi do zobne gnilobe in vnetja dlesni, pojavijo pa se lahko tudi paradontalni žepki in posledično krvavitve. Priporočamo uporabo zobne nitke v večernih urah ter čopaste ščetke, ki služi čiščenju sedmic in osmic, ki jih pogosto preskočimo. Zadnji zobje služijo grizenju in mletju in če so uničeni, to vlogo prevzamejo prednji zobje, ki pa so namenjeni sekanju hrane, zaradi dodatnih obremenitev pa lahko postanejo majavi.

Ena najbolj pogostih napak, ki jih delamo pri umivanju zob, je, da v želji po čim bolj temeljitem čiščenju močno drgnemo ščetine po zobeh in pri tem delamo hitre potege. A s tem si delamo medvedjo uslugo, saj le s pravilnim ščetkanjem odstranjujemo obloge in skrbimo za zadostno higieno ustne votline. Polovica ščetke mora biti med ščetkanjem na dlesni, da jih masiramo in razpršimo toksine. Zobe ščetkajte nežno, saj grobo drgnjenje sčasoma vodi v mehanske poškodbe na zobeh in mikroranice. Zobe umivajte z rahlimi krožnimi potegi od dlesni proti zobu. S tem se tudi žlebovi (prosta dlesen ob vrhu zoba) otresejo bakterij in ostankov hrane. S krtačko izvajajte drobne (pol)krožne gibe pribl. 10 sekund, potem pa se pomaknite za pol dolžine ščetke naprej. S to prikrojeno Bassovo tehniko masiramo tako dlesen, kot tudi očistimo površino do pol milimetra pod nivojem dlesni.

Pomembno je, da ne preskočimo večernega umivanja zob, saj se ponoči ustavi naravno splakovanje zob s slino, kar je sicer praksa čez dan, bakterije pa so ravno tako prisotne v ustni votlini in imajo zaradi tega večjo moč nad zobmi. Čez noč se tako veselo hranijo in razmnožujejo na hrani, ki se je zataknila med zobmi in jih s kislimi izločki uničujejo. Če si zob ne umijete več kot dva dni, to lahko vodi v resne težave, saj se v 48 urah plak (zobna obloga) trdi in pretvori v trdo oblogo, ki je z nežnim ščetkanjem ne moremo odstraniti.

Pomembno je, da si takoj po obroku zob ne umivate, saj lahko to naredi več škode kot koristi. Dobro je počakati vsaj 30 minut po zaužitem obroku ali kislih pijačah (gazirane pijače, naravni sokovi). Bakterije pri procesu razgradnje hrane v ustni votlini namreč povzročijo padec pH iz nevtralnega (pH 7) v kislega (pH 4,5). To vodi do zmehčanja zobne površine, ki je posledično bolj dovzetna za poškodbe. Pol ure po obroku se pH znova vrne na nevtralno raven. Namesto umivanja si zobe takoj po obroku raje umijte s splakovanjem, in sicer s kozarcem mlačne vode.

Zobozdravniki opažajo, da tudi pri najbolj rednih uporabnikih določena mesta niso dovolj očiščena. Pravilna tehnika umivanja zob je zato ključna. Pogosta napaka, ki jo delamo, je, da predolgo uporabljamo isto zobno ščetko in to nepravilno shranjujemo. Če se ščetka med neuporabo ne posuši, postane gojišče bakterij, zato jo hranite na odprtem in v navpičnem položaju.

Vsak zob ima pet površin, ki potrebujejo ustrezno nego. Del, ki meji na lice, del, ki je usmerjen proti jeziku, zgornjo grizno površino in površini, ki mejita vsak na  svoj sosednji zob. Teh z navadno zobno ščetko ne dosežemo (zobna ščetka očisti zgolj tri površine od petih), zato je potrebna uporaba že omenjenih interdentalnih pripomočkov.

Koliko časa si je treba umivati zobe?

Zobe si umivamo dvakrat do trikrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer, priporočen časovni okvir pa je med dvema in tremi minutami. Ali so zobje dovolj čisti, lahko preverimo z jezikom, ko z njim drsimo po zobni površini in ugotavljamo ali je površina gladka ali hrapava. Po umivanju uporabimo zobno nitko in medzobno ščetko. Ne smemo spregledati niti jezika, ki ga očistimo z nekaj potegi ščetke od zadaj naprej. Pri tem bodite nežni, da ne poškodujete jezičnih papil.

Koliko zobne paste moramo uporabiti in katero?

Količino zobne paste večina napačno dozira in pod vplivom reklam pretirava. Za odraslo osebo zadostuje že količina zobne kreme v velikosti grahovega zrna, pri otrocih pa je dovolj paste že za velikost riževega zrna. Kaj pa vrsta paste? Zamislite si, da je zobna pasta šampon za lase. Če vas npr. muči skelenje, uporabljajte zobno pasto, ki zobovino nadgradi in na zobeh naredi zaščitni film, ki prepreči skelenje. Izogibajte se ustnim vodam z alkoholom, saj takšne izsušujejo ustno sluznico, suha sluznica pa ustvarja boljše pogoje za razcvet bakterij, ranice pa se počasneje celijo kot v vlažnem okolju.