To se zgodi z vašim telesom, če premalo spite

Spanje je pomembno predvsem zato, ker se telo v tem času obnavlja. Izločajo se hormoni, sintetizirajo živčni prenašalci, delijo se celice, v možganih se brišejo nepomembni podatki, iz telesa se izločajo snovi, ki nam lahko škodujejo ipd. Vse to samo priča o pomembnosti zadostnega in kvalitetnega spanca.

To se zgodi z vašim telesom po eni neprespani noči

Zaradi tega ste bolj lačni, kar pomeni, da boste več pojedli, potreba po mastni in visokokalorični hrani pa bo po raziskavah večja. Na krožnik si boste naložili več kot običajno – v štirih dneh s 4,5-urnim spancem se po eni od raziskav energijski vnos v povprečju poveča za kar 300 kcal dnevno. Manjko spanca povzroča utrujenosti, zaradi katere obstaja večja verjetnost, da boste doživeli prometno nesrečo. Zaradi padca odpornosti ste bolj dovzetni za prehlad, s svojo prezenco odbijate ljudi, ste čustveno bolj občutljivi in bolj dovzetni za stres (povečajo se vnetni markerji, ki so indikatorji povečane stopnje stresa), neprespana noč pa pomeni še izgubljanje možganskega tkiva in težje osredotočanje ter pomnjenje.

Kronično pomanjkanje spanja

Če vam kronično primanjkuje spanca, se vam štirikrat poveča tveganje za kap, poveča se tudi tveganje za težave s prebavo, pa tveganje za pojav sladkorne bolezni (pomanjkanje spanja vodi  do inzulinske rezistence in posledično do sladkorne bolezni tipa 2), poviša se vam krvni tlak, poveča tveganje za bolezni srca, pri ženskah se poveča tudi tveganje za težave v menstrualnem ciklu. Zaradi povečanega apetita se pojavi tveganje za prekomerno težo (za akutno pomanjkanje spanja je značilno povišanje vrednosti grelina in znižanje koncentracija leptina, kar v primeru prvega pomeni večji občutek lakote, v primeru drugega pa povečan apetit) in dolgočasno spolno življenje, saj je naše razpoloženje v veliki meri odvisno od spanca. Zaradi kroničnega pomanjkanja spanca se zmanjša število spermijev, poveča se tveganje za prezgodnjo smrt. Zaradi slabega spanca smo podvrženi razpoloženjskim nihanjem, ki lahko vodijo v depresijo. Razpoloženje je pri dnu, zato se tisti, ki jim kronično primanjkuje spanca, počutijo nesrečne, kar lahko vodi v globoko depresijo.

Pri kroničnem pomanjkanju spanja ostanejo vrednosti hormonov, ki uravnavajo proizvodnjo inzulina in hormona ščitnice, znižane, kar je naslednja slaba novica. Težave s spanjem so povezane s številnimi nevrološkimi obolenji, kot je Alzheimerjeva bolezen. Pomembno vlogo igra tudi pri epilepsiji, saj spanje epileptične napade omeji na območje možganov, kjer so se sprožili.

Kot kažejo raziskave, je pri ljudeh, ki spijo manj kot šest ur, za 35 odstotkov večje tveganje za srčno in možgansko kap v primerjavi s tistimi, ki povprečno spijo od sedem do osem ur. Primanjkljaj lahko namreč povzroči aterosklerozo, to je zamašitev krvnih žil, kar vodi v srčno ali možgansko kap. Ovira učni proces in lahko za polovico zmanjša število novih informacij, ki smo jih sposobni obdelati.

Kaj pa, če spite preveč?

Tudi dobrega je lahko preveč in to velja tudi za spanec. Podobno kot pri tistih, ki spijo premalo in si s tem povečajo tveganje za aterosklerozo, večje tveganje za to povzroča tudi nekakovosten spanec in spanje, ki traja več kot osem ur. Tako je pokazala študija strokovnjakov španskega nacionalnega centra za proučevanje kardiovaskularnih bolezni v Madridu.