Donald Unger je hotel preveriti morebitne negativne posledice pokanja členkov na prstih oz. kaj se zgodi, če si dlje časa poka členke na eni roki, na drugi pa ne. To je počel kar šestdeset let. Rezultat? Ugotovil je, da vidnih sprememb ni in da nobena od rok ni kazala znakov artritisa. Neka druga študija, v kateri je bilo udeleženih 300 ljudi, ki so si členke na obeh rokah pokali 35 let, pa je pokazala naslednje.

Tudi pri večjem vzorcu ni bilo opaziti znakov artritisa, opazili pa so nekoliko otečene roke (sklepe). To sicer samo po sebi ni nevarno, je pa pokanje členkov vplivalo na moč oprijema. Zaradi tega početja se namreč zmanjša moč v zapestju, tako da je za kar 75 odstotkov manjša, kot bi bila sicer. ''Ni dokaza, da pokanje členkov vodi v artritis, lahko pa imate zaradi tega težave pri odpiranju kozarčka marmelade,'' pojasnjuje popularni avstralski znanstvenik Karl Kruszelnicki. To je zato, ker lahko s stalnim raztegovanjem členkov poškodujemo sklepno ovojnico oz. oslabimo vezi (stisk dlani), to pa onemogoči normalno delovanje roke. 

Kaj povzroča pokanje členkov?

Pokanje slišimo zaradi plinskih mehurčkov, ki nastanejo ob premikanju kosti. Hrustanec okoli sklepa je namreč obdan s sinovialno tekočino, ki je zadolžena za vlaženje sklepov in njihovo gibljivost. Ta vsebuje pline, zaradi katerih je med premikanjem sklepov slišati pok, saj se med pritiskom na sklep odmakneta dve površini. To povzroči sproščanje plinov in nastanek zračnih mehurčkov. Do novega poka ne morete priti kar nekaj časa, saj potrebujejo plini okoli pol ure, da se znova pomešajo s sklepno tekočino.