Ta krvna preiskava lahko odkrije tveganje za infarkt ali kap

Visok holesterol praviloma ne boli, ne povzroča utrujenosti in ne vpliva na počutje. Zato številni moški šele po resnem zdravstvenem zapletu izvedo, da so bile njihove vrednosti že dolgo previsoke. Prav zato številni zdravniki poudarjajo pomen ene preproste krvne preiskave: lipidnega profila oziroma lipidograma. Gre za osnovno laboratorijsko preiskavo, ki pokaže, kakšno je stanje maščob v krvi in kako veliko je tveganje za bolezni srca in ožilja.

Po 35. letu se pri moških začne občutneje povečevati tveganje za aterosklerozo – postopno nalaganje maščobnih oblog v žilah. Na proces vplivajo genetika, prehrana, telesna neaktivnost, kajenje, stres in previsoka telesna teža. Prav zato številne mednarodne smernice priporočajo, da imajo moški okoli te starosti redno opravljeno kontrolo krvnih maščob. Pri posameznikih z dodatnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost ali družinska obremenjenost) so pregledi priporočljivi še prej oziroma pogosteje.

- Skupni holesterol.

- LDL-holesterol ("slabi" holesterol).

- HDL-holesterol ("dobri" holesterol).

- Trigliceride.

Največ pozornosti zdravniki namenjajo vrednosti LDL-holesterola. Prav ta je najtesneje povezan z nastajanjem aterosklerotičnih oblog, ki lahko zožijo ali zamašijo arterije. Posledica so lahko srčni infarkt, možganska kap ali bolezen perifernih arterij.

To je največja težava. Večina ljudi z visokim holesterolom nima nobenih težav. Ne boli, ne povzroča vrtoglavice in ne vpliva na vsakodnevno počutje. Zaradi tega ga pogosto odkrijejo povsem naključno med preventivnim pregledom. Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, lahko spremembe življenjskega sloga in po potrebi zdravila občutno zmanjšajo tveganje za srčno-žilne zaplete.

Ne. Lipidogram je odlično izhodišče, vendar zdravniki tveganje vedno ocenjujejo celostno. Poleg rezultatov krvi upoštevajo še:

- krvni tlak,

- telesno težo in obseg pasu,

- kajenje,

- telesno dejavnost,

- družinsko anamnezo,

- sladkorno bolezen,

- starost.

Pri nekaterih posameznikih so lahko potrebne tudi dodatne laboratorijske preiskave, na primer določanje lipoproteina(a), apolipoproteina B ali visoko občutljivega C-reaktivnega proteina (hs-CRP), vendar te niso del rutinskega preventivnega pregleda.

Testosteron se praviloma določa pri moških, ki imajo značilne simptome pomanjkanja hormona (zmanjšan libido, erektilne težave, izguba mišične mase, izrazita utrujenost), ne pa kot rutinski preventivni pregled. O testiranju se je priporočljivo individualno pogovoriti z zdravnikom, saj koristi in morebitne slabosti presejalnega testiranja niso enake za vse moške.

Če so rezultati normalni in nimate dodatnih dejavnikov tveganja, številne smernice priporočajo kontrolo približno vsakih pet let. Če so vrednosti povišane ali imate druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja, lahko zdravnik priporoči bistveno pogostejše spremljanje.

Lipidogram je ena najbolj uporabnih in cenovno dostopnih preventivnih krvnih preiskav. Ker visok holesterol več let ne povzroča nobenih težav, lahko prav ta preprost odvzem krvi odkrije povečano tveganje dovolj zgodaj, da ga je mogoče uspešno zmanjšati z ustreznim življenjskim slogom ali zdravljenjem.

Vsekakor pa je pomembno, da skrbite za zdrav življenjski slog!

Viri: Cleveland Clinic & Harvard Health Publishing