Umrl zaradi zahrbtne bolezni: bolezen je tiho ogrožala njegovo srce

Tim Curry, eden najbolj prepoznavnih britanskih igralcev svoje generacije, je umrl 25. avgusta 2026 v svojem domu v Los Angelesu. Star je bil 80 let.

Ko je bila njegova smrt prvič objavljena, vzrok ni bil znan. Njegova menedžerka Marcia Hurwitz je takrat sporočila, da je igralec umrl mirno doma. Teden dni pozneje je revija People na podlagi dokumentov Oddelka za javno zdravje okrožja Los Angeles poročala, da je bila kot vzrok smrti navedena bolezen koronarnih arterij.

Dokumenti kot pomembni zdravstveni stanji, ki sta prispevali k njegovi smrti, omenjajo tudi preteklo možgansko kap in raka ledvic.

Curry je svetovno slavo dosegel kot doktor Frank-N-Furter v kultnem muzikalu Rocky Horror Picture Show. Vlogo je najprej igral na odru, nato pa jo leta 1975 ponovil v filmski različici, ki je sčasoma postala ena najbolj prepoznavnih kultnih klasik.

Kot poudarja The Guardian v svojem zapisu o igralčevi karieri, se njegov uspeh ni končal pri Rocky Horror. Curry je nastopal na gledaliških odrih, v filmih in televizijskih serijah, občinstvo pa ga je poznalo tudi kot Pennywisea v televizijski priredbi romana Tisto Stephena Kinga.

Med njegovimi znanimi filmskimi vlogami so bile tudi vloge v filmih Clue, Annie in Sam doma 2, v poznejšem obdobju kariere pa je veliko delal tudi kot glasovni igralec.

Tim Curry je leta 2012 doživel hudo možgansko kap, ki je pomembno vplivala na njegovo gibljivost. Po kapi je uporabljal invalidski voziček, vendar se kljub temu ni povsem umaknil iz javnega življenja.

Reuters je ob novici o njegovi smrti spomnil, da je Curry po zdravstvenih težavah nadaljeval predvsem z glasovnim igranjem in se občasno pojavljal na dogodkih, povezanih z njegovimi najbolj znanimi vlogami.

Njegova kariera se je tako nadaljevala tudi po kapi. Leta 2025 je izdal avtobiografijo Vagabond, sodeloval pa je tudi pri vsebinah, povezanih s 50. obletnico Rocky Horror Picture Show.

Bolezen koronarnih arterij je kronična bolezen žil, ki oskrbujejo srčno mišico s krvjo. Pogosto nastane zaradi ateroskleroze, pri kateri se na notranjih stenah arterij postopoma nabirajo maščobne obloge.

Kot pojasnjuje britanski zdravstveni sistem NHS, se zaradi teh oblog žile lahko zožijo, zaradi česar srčna mišica prejme manj krvi in kisika. Bolezen se lahko kaže kot bolečina oziroma pritisk v prsnem košu, težko dihanje, slabost ali bolečina, ki se širi v roke, vrat, čeljust ali hrbet.

Težava je tudi v tem, da bolezen ni vedno očitna. Nekateri ljudje pred resnim zapletom nimajo značilnih simptomov.

Bolezen koronarnih arterij je lahko zelo nevarna, saj lahko zožitev ali zapora koronarne arterije povzroči srčni infarkt. Če je dotok krvi v srčno mišico nenadoma prekinjen, začne tkivo zaradi pomanjkanja kisika odmirati.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so bolezni srca in ožilja vodilni vzrok smrti po svetu. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so visok krvni tlak, povišan holesterol, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, sladkorna bolezen in čezmerna telesna teža.

Pri bolezni koronarnih arterij je pomembno tudi to, da se lahko dolgo razvija brez izrazitih opozorilnih znakov. Prav zato so redno preverjanje krvnega tlaka, krvnih maščob in krvnega sladkorja ter pravočasno zdravljenje pomembni za zmanjševanje tveganja.

Najpogostejši znak bolezni koronarnih arterij je bolečina ali neprijeten občutek v prsnem košu, ki se lahko pojavi predvsem med telesnim naporom. NHS opozarja tudi na težko dihanje ter bolečine oziroma neprijeten občutek v vratu, ramenih, čeljusti ali rokah.

Pri srčnem infarktu so lahko simptomi izrazitejši. Pojavijo se lahko močan pritisk ali bolečina v prsnem košu, težko dihanje, hladen znoj, slabost, omotica ali bolečina, ki se širi iz prsnega koša.

Svetovna zdravstvena organizacija posebej poudarja, da srčni infarkt pogosto nastane zaradi nenadne zapore žile, ki je bila že prej prizadeta zaradi ateroskleroze. Ob značilnih znakih srčnega infarkta je zato potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč.

Na nekatere dejavnike tveganja lahko človek vpliva, na druge pa ne. Med pomembnejšimi so kajenje, visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in čezmerna telesna teža. Pomembno vlogo imata tudi starost in družinska obremenjenost.

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije za evropsko območje kažejo, da so bolezni srca in ožilja še vedno vodilni vzrok smrti in invalidnosti v Evropi. Organizacija med ključnimi dejavniki tveganja posebej izpostavlja visok krvni tlak, nezdravo prehrano, kajenje, telesno nedejavnost, sladkorno bolezen in debelost.

Dobra novica je, da je mogoče del tveganja zmanjšati. Prenehanje kajenja, redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, nadzor krvnega tlaka in holesterola ter ustrezno zdravljenje obstoječih bolezni lahko pomembno vplivajo na zdravje srca.

Viri: People; Los Angeles Times; Reuters; The Guardian; NHS; World Health Organization