Težave s spominom? To lahko zamenjamo za začetek demence

Pozabljivost in težave z zbranostjo hitro vzbudijo skrb, še posebej, ko postajajo pogostejše. Toda za takšnimi spremembami se lahko skriva tudi razlog, ki nima neposredne povezave z demenco.

Pri spalni apneji se dihalna pot med spanjem večkrat zapre, zaradi česar se dihanje za kratek čas prekine. Posledica so številna kratka prebujanja, slabša kakovost spanja in pri nekaterih ljudeh tudi ponavljajoči se padci ravni kisika v krvi.

Pri mlajših je lahko najbolj očiten znak izrazita dnevna zaspanost. Pri starejših pa je slika včasih manj očitna. Namesto tega se lahko pojavijo težave s spominom, pozornostjo, razmišljanjem ali razpoloženjem.

Prav zato lahko spalna apneja pri starejšem človeku daje vtis, da se začenja kognitivni upad, čeprav sama po sebi ni demenca.

Človek s spalno apnejo lahko opazi, da se težje osredotoči, pozablja stvari, ki jih je prej brez težav ohranjal v spominu, ali potrebuje več časa za reševanje vsakdanjih nalog.

Nekateri postanejo tudi bolj razdražljivi ali imajo občutek, da so misli počasnejše. Kot ugotavlja novejša strokovna literatura, so pri obstruktivni spalni apneji posebej zanimive spremembe pozornosti, spomina in izvršilnih sposobnosti.

To je pomembna razlika: takšne težave lahko spominjajo na kognitivni upad, vendar same po sebi niso dokaz demence.

Nova sistematična analiza in metaanaliza, objavljena v Sleep Medicine Reviews, je vključila 15 raziskav z več kot 740.000 odraslimi. Spalna apneja je bila pogostejša pri ljudeh s kognitivnimi motnjami kot pri tistih brez njih. Pri ljudeh s kognitivno motnjo so jo zaznali pri približno polovici, pri drugih pa pri približno 38 odstotkih.

Raziskovalci ob tem poudarjajo, da povezava še ne pomeni, da spalna apneja neposredno povzroča kognitivni upad ali demenco. Potrebnih je več raziskav, ki bi pojasnile, kaj je vzrok in kaj posledica.

Podobno je metaanaliza 22 raziskav s 73.733 udeleženci pokazala pomembno povezavo med obstruktivno spalno apnejo in blagimi kognitivnimi motnjami. Tudi ti avtorji opozarjajo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju.

Težava ni samo v tem, da človek slabše spi. Ponavljajoče se prekinitve dihanja lahko povzročijo občasno pomanjkanje kisika, hkrati pa je spanec večkrat prekinjen.

Novejši pregled raziskav, objavljen v The American Journal of Medicine, kot možne povezave z možganskimi spremembami izpostavlja prav pomanjkanje kisika, razdrobljen spanec, vnetne procese in spremembe v delovanju krvnih žil. Avtorji pa opozarjajo, da učinki zdravljenja spalne apneje na dolgoročno kognitivno zdravje še niso povsem razjasnjeni.

Tudi poročilo ameriškega National Institute on Aging izpostavlja vse več dokazov o povezavi med motnjami spanja, vključno s spalno apnejo, in kasnejšim tveganjem za nevrodegenerativne bolezni. Pri tem raziskovalci še ugotavljajo, ali motnje spanja dejansko prispevajo k razvoju bolezni ali so lahko tudi zgodnji znak procesov, ki se že dogajajo v možganih.

Spalna apneja se pogosto začne kazati počasi, zato jo človek sam včasih težko prepozna. Pomembni znaki so:

- glasno in pogosto smrčanje;

- premori v dihanju, ki jih opazi partner;

- lovljenje sape ali dušenje med spanjem;

- pogosto prebujanje;

- jutranji glavoboli;

- suha usta po prebujanju;

- izrazita utrujenost čez dan;

- slabša zbranost in pozabljivost.

Samo smrčanje še ne pomeni spalne apneje. Pomembna je predvsem kombinacija znakov, zlasti če partner opazi, da se dihanje ponoči večkrat ustavlja.

Občasna pozabljivost je lahko povsem običajna. Če pa se težave stopnjujejo ali začnejo vplivati na vsakdanje življenje, jih ni dobro preprosto pripisati starosti.

National Institute on Aging opozarja, da ima lahko kognitivni upad številne vzroke. Zato je pri vztrajnih spremembah pomembna ustrezna zdravstvena ocena, namesto da človek sam sklepa, da gre za demenco.

Če so poleg težav s spominom prisotni še glasno smrčanje, prekinitve dihanja, jutranja izčrpanost ali izrazita dnevna utrujenost, je smiselno zdravniku omeniti tudi možnost spalne apneje.

Ključno sporočilo raziskav zato ni, da spalna apneja pomeni začetek demence. Gre za to, da lahko motena kakovost spanja vpliva na kognitivno delovanje, zato je pri nepojasnjenih težavah s spominom in zbranostjo vredno preveriti tudi, kaj se dogaja ponoči.

Viri: The Washington Post, Sleep Medicine Reviews, The American Journal of Medicine, National Institute on Aging, PubMed