Test dolgoživosti: lahko 10 sekund stojite na eni nogi?

Če vas zanima, kako dolgo boste živeli, lahko to preverite s preprostim testom – 10-sekundnim testom ravnotežja. Če ne morete na eni nogi stati 10 sekund, bi vas moralo skrbeti. Ta test namreč napoveduje umrljivost. Tisti, ki tega preizkusa niso zmožni opraviti, imajo dvakrat večjo verjetnost, da bodo v naslednjih desetih letih umrli.

Ravnotežje se po dopolnjenem 50. letu slabša, kar poveča tveganje za padce in druge zdravstvene težave, beremo v brazilski raziskavi, objavljeni v reviji British Journal of Sports Medicine, zato bi moralo biti po prepričanju avtorjev redni del zdravstvenih pregledov ljudi v srednjih letih. Ravnotežje je po ugotovitvah raziskovalcev namreč pomemben pokazatelj zdravstvenega stanja posameznika. Do te ugotovitve so prišli na podlagi študije, v kateri je med letoma 2009 in 2020 zajetih 1.702 ljudi, starih med 51 in 75 let, pri čemer je povprečna starost znašala 61 let (68 odstotkov vseh sodelujočih je bilo moških). Vsak sodelujoči – izmerili so mu težo, višino, obseg bokov in debelino kožne gube – je moral 10 sekund stati na eni nogi brez dodatne opore (roke so imeli ob bokih), za kar je imel tri poizkuse. Vsakemu petemu (348) je pri tem spodletelo.

Če le petim odstotkom mlajših udeležencev (starih med 51 in 55 let) ni uspelo prestati testa, ga je zmogla zgolj slaba polovica testirancev, starejših od 70 let (71-75). Pri ljudeh v tej starostni skupini obstaja 11-krat večja verjetnost, da bodo doživeli padec, kot pri mlajši generaciji. V opazovalnem obdobju sedmih let (toliko časa so v povprečju opazovali sodelujoče) je umrlo 123 udeležencev, vzroki za smrt pa so bili različni. Od raka (32 odstotka), bolezni srca in ožilja (30 odstotkov), dihal (9 odstotkov), do novega koronavirusa (7 odstotkov). Delež smrti je bil pri tistih, ki preizkusa niso opravili, bistveno višji, prav tako so bili tisti, ki testa niso opravili, na splošno slabšega zdravja – ubadali so se s prekomerno telesno težo, visokim pritiskom, preveč maščobe v krvi in boleznimi srca, tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 pa je bilo trikrat višje. Kot so glede na spol, starost in že prisotne zdravstvene težave izračunali, v naslednjem desetletju obstaja kar 84-odstotno povečano tveganje za smrt zaradi različnih vzrokov.

Ker je šlo zgolj za opazovalno študijo, rezultati niso dokončni, prav tako znanstveniki niso dokazali vzroka. Študija tudi ni povsem reprezentativna, saj je bila opravljena zgolj na eni etnični skupini (Brazilcih) in je zato neuporabna za druge. Znanstveniki tudi niso imeli na voljo pomembnih informacij, ki bi lahko vplivale na uspešnost opravljanja testa, kot je telesna aktivnost, kajenje, dieta, jemanje zdravil ipd., saj starost ni edina, ki vpliva na ravnotežje. Kljub temu se zdi test ravnotežja uporabna diagnostična metoda za ugotavljanje zdravstvenega stanja in z njim povezanih tveganj.