Človeška hrbtenica je sestavljena iz 24 kosti, imenovanih vretenca. Te delimo na ducat prsnih, sedem vratnih in pet ledvenih. Poleg tega jo sestavlja še pet zraščenih križnih vretenc, ki oblikujejo sakrum ter tercet oz. kvartet zraščenih vretenc, ki oblikujejo trtico. Vretenca tvorijo spinalni kanal, po katerem teče hrbtenjača, med njimi pa so medvretenčne ploščice (diski).

Čeprav je občasna bolečina v hrbtenici običajen pojav in ne razlog za skrb, obstaja določen tip bolečin, ki jih ne gre zanemariti. Vse te lahko sporočajo, da se v ozadju dogaja še nekaj več. Velikokrat so vzrok za bolečino neenakomerne aktivnosti mišic in nepravilna telesna drža.

Stres

Stres lahko razumemo kot medsebojno delovanje psiholoških in telesnih dejavnikov. Med stresom se v telesu dogajajo spremembe, da bi nas zaščitile pred poškodbami. Ko doživljamo stres, se izločata hormona kortizol in adrenalin, da se telo pripravi. Mišice se zakrčijo oz. so napete. Ko pride do prekomerne napetosti mišic, se ta kot čutenje bolečine najpogosteje izrazi vzdolž celotne hrbtenice, pa tudi v vratnem delu in ramenskem obroču. 

Pametni telefoni

Ko boste naslednjič v roke vzeli pametni telefon – morda pa kar sedaj, če to berete na telefonu – preverite svojo telesno držo. Ste tudi vi sključeni? Ob gledanju navzdol v telefon dnevno več ur obremenjujemo vrat, ramena in hrbet. Ste vedeli? Človeška glava tehta okoli 5,5 kilograma, ko pa glavo sklonimo naprej, se obremenitev na vratna vretenca močno poveča. Ko nagnemo glavo naprej za 15 stopinj, se pritisk na vretenca poveča za toliko, kot da bi za vratom nosili 12 kilogramov težko breme. Ko nagnemo glavo naprej za 45 stopinj, pa že kot bi imeli za vratom 22 kilogramov.

Mišično neravnovesje

Mišično ravnovesje ni posledica velikih fizičnih obremenitev, pač pa telesne neaktivnosti, kot je npr. dolgotrajno sedenje v službi. Naše telo je sestavljenka in vsi deli so med seboj povezani in vzrok za bolečine v hrbtenici so lahko tudi šibke trebušne mišice. Kadar pride do mišičnega neravnovesja, namreč hrbtne mišice prevzamejo večje breme, da zaščitijo in obdržijo hrbtenico v pravilnem položaju. V tem primeru pomagajo vaje za moč.

Sedenje

Pravijo, da je sedenje novo kajenje. Človeško telo ni bilo ustvarjeno za sedenje, kljub temu pa nas danes velika večina presedi polovico dneva. Večurno sedenje žal ni zdravo, tudi za hrbtenico ne, če sedimo nepravilno oz. nismo pozorni na telesno držo, saj s tem povečamo pritisk na vretenca. Kako pravilno sedeti za mizo, si lahko preberete TU. Pomembno je, da so podlahti in stegna vzporedna s tlemi, glava vzravnana in stopala ravno na tleh.

Hernija diska, vnetje trebušne slinavke, vnetje ledvic ipd.

Za bolečine v križu je lahko kriva tudi poškodba diska. Hernija diska je poškodba medvretenčne ploščice, ki običajno nastane zaradi preobremenitve hrbtenice. Lahko se pojavi kjerkoli vzdolž hrbtenice, a je najpogostejša v ledvenem predelu, kjer so tudi obremenitve diskov največje. Gre za enega pogostejših vzrokov za bolečino v križu. Diski se sčasoma lahko obrabijo, za kar so krivi pritiski na hrbtenico, prekomerno upogibanje, ponavljajoči se gibi ipd. Delno pa je to odvisno tudi od genetike. Za bolečine v križu je lahko krivo tudi vnetje trebušne slinave ali vnetje ledvic in druge zunajhrbtenične bolezni, kot so pankreatitis, ledvični kamni in herpes zoster.