Tako sprememba ure na poletni čas vpliva na naše počutje

Čeprav se večina ljudi že po nekaj dneh prilagodi premiku ure, pa znanstvene raziskave kažejo, da menjava ure znatno vpliva na celoten organizem.

Premik ure na poletni čas primarno pomeni, da v eni noči izgubimo eno uro spanja. Na prvi pogled gre za majhno spremembo, a za naše možgane in telo to pomeni nenadno spreminjanje notranjega ritma. Marsikdo zato v prvih dneh po premiku ure občuti utrujenost, razdražljivost ali večje težave s koncentracijo.

Pomembno je razumeti, da naše telo deluje po notranjem biološkem ritmu, ki mu pravimo cirkadiani ritem. Cikel ima približno 24 ur in uravnava številne telesne procese, kot so:

- spanje in budnost,

- telesna temperatura,

- delovanje hormonov,

- energija skozi dan in

- presnova.

Cirkadiani ritem je močno povezan ravno s svetlobo. Ko zjutraj nastopi svetloba, možgani telesu sporočijo, da je čas za budnost. Ko se stemni, pa se začne sproščati hormon melatonin, ki nas pripravi na spanje. Ko uro premaknemo za eno uro naprej, telo nenadoma dobi signal, da mora vstati prej, kot je to zanj običajno. Ob tem pa notranja ura še vedno deluje po starem času. Ravno zato veliko ljudi prvih nekaj dni po spremembi ure občuti veliko utrujenost.

Najbolj očitna posledica premika ure je moten spanec. Veliko ljudi v prvih nočeh po spremembi težje zaspi ali pa se zjutraj zbudijo izrazito utrujeni. Razlog se skriva v tem, da se hormoni, ki uravnavajo spanje, ne prilagodijo takoj.

Telo potrebuje nekaj dni, da začne sproščati melatonin ob novi uri. Dokler se telo ne privadi na novo uro, pa lahko pride do težav pri uspavanju, plitvega spanca, pogostejšega prebujanja čez noč in občutka neprespanosti. Pri nekaterih ljudeh ta prilagoditev traja le nekaj dni, pri drugih pa lahko traja tudi teden dni ali več.

Ko smo neprespani, pa se to hitro pozna tudi na delovanju možganov. Po menjavi ure zato veliko ljudi opaža nekoliko slabšo zmožnost koncentracije, počasnejše razmišljanje, več napak pri delu in celo težave pri sprejemanju odločitev. Vzrok za to pa se ponovno skriva v spanju – možgani so namreč zelo občutljivi na spremembe v spalnem ritmu. Že ena ura manj lahko tako znatno vpliva na procese, ki uravnavajo pozornost in energijo. Ravno zato ni toliko presenetljivo, da se v prvih dneh po premiku ure poveča število manjših napak pri delu ali v prometu.

Pomanjkanje spanja pa ne pušča posledic le na telesu, temveč zelo hitro vpliva tudi na naše čustveno ravnovesje. Ko smo neprespani, se možgani težje prilagajajo vsakodnevnim obremenitvam, zato stres doživljamo intenzivneje kot sicer. Že manjše nevšečnosti nas lahko hitreje spravijo iz tira, zmanjša se potrpežljivost, občutek razdražljivosti pa postane izrazitejši.

Pogosto se pojavijo tudi nihanja razpoloženja, občutek notranje napetosti ali blaga tesnoba. Marsikdo pa ob tem opaža tudi mentalno izčrpanost, zaradi katere je težje ohranjati zbranost in čustveno stabilnost.

Kljub temu je smiselno poudariti, da so ti učinki v večini primerov prehodni in po zadostnem ter kakovostnem počitku običajno hitro izzvenijo.

Eden največjih izzivov po premiku ure je jutranje prebujanje. Ker je zunaj še temneje kot običajno, možgani dobijo manj svetlobnih signalov, ki bi pomagali pri prebujanju. Svetloba je namreč eden glavnih dejavnikov, ki uravnavajo naš notranji ritem.

Zato se lahko zgodi, da zjutraj težje vstanemo, potrebujemo več časa, da se prebudimo, prav tako pa smo že v dopoldanskih urah bolj utrujeni kot običajno. Ko se dnevi podaljšujejo in jutra postanejo svetlejša, se ta težava običajno postopoma zmanjša.

Na srečo je človeško telo precej prilagodljivo, zaradi česar se večina ljudi na novi čas navadi v približno treh do sedmih dneh. V tem času se notranja ura postopoma premakne in hormoni spanja, telesna temperatura ter raven energije se začnejo usklajevati z novim ritmom dneva. Ravno iz tega razloga je ključno, kako v tem obdobju ravnamo s spanjem in dnevno rutino.

Obstaja nekaj preprostih navad, ki lahko telesu pomagajo, da se hitreje prilagodi na spremembo:

- Izpostavljanje jutranji svetlobi

Naravna svetloba je najmočnejši signal za nastavitev notranje ure, prav tako pa telesu sporoča, da je čas za nov dan. Zato, če je le mogoče, zjutraj preživite nekaj minut na prostem. Že kratek sprehod ali nekajminutno izpostavljanje jutranji svetlobi lahko pomaga možganom, da hitreje sprejmejo novi ritem.

- Manj kofeina pozno popoldne

Ko smo utrujeni, pogosto posežemo po dodatni kavi. Toda kofein v poznih popoldanskih urah lahko še dodatno oteži uspavanje. Iz tega razloga je mnogo bolj smiselno, da kofein pijemo v omejenih količinah in predvsem v dopoldanskem času.

- Več gibanja čez dan

Telesna aktivnost pomaga uravnavati cirkadiani ritem, poleg tega pa tudi izboljša kakovost spanja in zmanjša občutek utrujenosti. Pri tem ni nujno, da gre za intenzivno vadbo. Že sprehod v naravi ali lahka rekreacija lahko pomaga telesu pri prilagoditvi.

- Izogibanje svetlobi zvečer

Zvečer je koristno zmanjšati močno umetno svetlobo in predvsem povsem ukiniti modro svetlobo z zaslonov. To pomeni, da mobilne naprave prestavimo v drug prostor, kjer bodo izven našega dosega vsaj uro pred spanjem. To bo omogočilo, da se bo hormon melatonin začel sproščati ob pravem času.

Čeprav je prilagajanje na premik ure lahko nekoliko neprijetno, ima poletni čas tudi pozitivne učinke. Namreč daljši večeri pomenijo več dnevne svetlobe po koncu delovnega dne, kar pogosto spodbuja več gibanja na prostem, več družabnih aktivnosti in boljše razpoloženje. Svetloba ima namreč pomemben vpliv na naše možgane in lahko izboljša tako stanje naše energije kot tudi motivacijo.

Menjava ure na poletni čas je na videz majhna sprememba, vendar lahko za nekaj dni precej vpliva na naše telo in počutje. Motnje spanja, utrujenost, slabša koncentracija in razdražljivost so pogosti, a običajno kratkotrajni spremljevalci menjave ure. Ko telesu damo nekaj časa in mu pomagamo z nekaj drobnimi navadami, kot so redno spanje, jutranja svetloba in dovolj gibanja, se notranja ura postopoma uskladi z novim ritmom. In kmalu sprememba ure postane nekaj prijetnega: dnevi so daljši, večeri svetlejši, energija pa se z bližajočo pomladjo ponovno povrne.