Vsakomur se je že kdaj zgodilo, da se mu je v ušesni kanal ujela voda. Voda vam lahko v uho podre med plavanjem, potapljanjem ali kakšno drugo športno aktivnostjo, povezano z vodo, lahko pa tudi med tuširanjem ali drugim stikom ušesa z vodo. Občutek ujete vode v sluhovodu ni prijeten in lahko vodi v težave s sluhom. Če se v doglednem času ne izloči – to lahko privede do infekcije, saj je voda iz morja in bazena lahko onesnažena in okužena – jo lahko poskusite iz ušesa spraviti na različne načine. Začnimo pri najbolj osnovnih.

Najprej lahko poskusite s tem, da nežno povlečete uho za ušesno mečico, s čimer nekoliko razširite ušesni kanal in glavo nagnete na stran, za še večji učinek pa skačite po eni nogi. Lahko se za nekaj minut tudi uležete na bok ali trebuh z ušesom, prislonjenim na brisačo. Če gravitacija ne naredi svojega, skušajte ustvariti vakuum, in sicer tako, da glavo nagnete na stran in na uho položite rahlo upognjeno dlan ter jo pritisnete na uho – podoben postopek kot pri odmaševanju odtoka. Po tem glavno nagnite rahlo naprej, da voda lažje izteče. Če tudi to ne pomaga, poskusite s toplimi obkladki. Na uho za pol minute prislonite ožeto krpo, ki ste jo zmočili pod toplo vodo. Postopek nekajkrat ponovite, medtem pa vsakič počakajte eno minuto. Ta metoda je učinkovita posebej tedaj, ko se voda ujame v evstahijevi cevi. Pomagate si lahko tudi s sušilnikom za lase, ki ga usmerite proti ušesu pri najnižji jakosti na razdalji 30 centimetrov. Topel zrak bo pospešil izhlapevanje vode. Lahko si pomagate še z doma izdelanimi kapljicami iz jabolčnega kisa in alkohola. Te pospešijo izparevanje in ustavijo širjenje bakterij. Kapljic se poslužite le, če nimate poškodovanega bobniča ali vnetja zunanjega ušesa. Ta metoda je sicer učinkovita tudi tedaj, ko ušesno maslo preprečuje vodi, da bi odtekla. V uho s kapalko nakapajte tri kapljice omenjene mešanice (1:1). Nato malce zmasirajte uho, počakajte pol minute in nagnite glavo na stran, da voda odteče. Na podoben način si lahko pomagate z olivnim oljem, ki ga segrejete in s kapalko toplega, ne pa vročega, nakapljate v uho. Za tem se za pribl. četrt ure ulezite na bok, pri čemer naj bo zamašeno uho obrnjeno navzgor. Po tem času se dvignite, nagnite glavo na stran in voda bi morala skupaj z oljem odteči iz ušesa. Namesto kapljic se lahko poslužite pare, podobno kot takrat, ko inhaliramo zaradi zamašenega nosu. Posodo napolnimo v vročo vodo, čez glavo poveznemo brisačo, da preprečimo uhajanje pare in držimo uho nad vodo 5 do 10 minut. Med bolj preproste metode sodi žvečenje žvečilnega gumija ali oponašanje teh gibov, pri čemer prav tako nagnite glavo na stran. Podoben učinek ima zehanje, ki spodbudi gibanje istih kosti in pomaga vodi, da zapusti sluhovod.

Pomembno je, da si vode ne skušate odstraniti s prstom ali palčko za ušesa, kar lahko še poslabša situacijo, saj bodisi potisnete vodo še globlje bodisi uho poškodujete. Čakanje na to, da se voda izloči sama, je lahko neprijetno, če pa ostane ujeta več kot dva dneva, obiščite zdravnika, še posebej, če pride do okužbe. In kako preprečiti, da bi v bodoče voda zašla v uho? Med plavanjem uporabljajte zamaške za ušesa (o tem se posvetujte z zdravnikom) in si po tuširanju dobro zbrišite zunanji del ušesa. Alternativa čepkom je, da pred plavanjem oz. tuširanjem uho namažete z oljem, ki prepreči, da bi voda sprala zaščitno maščobo. Po plavanju obrnite glavo na stran in pri tem nežno potegnite najprej za eno, nato pa še za drugo uho, ter nato z brisačo osušite notranjost uhlja.

Zakaj je voda v ušesu potencialno nevarna? Koža med uhljem in sluhovodom je naravna zaščita pred glivicami in bakterijami, saj ima rahlo kisel pH. Če se v sluhovodu ujame voda, se kislost kože spremeni in lahko pride do okužb, ki napadejo zunanje uho. Vnetje zunanjega ušesa lahko spremljajo bolečine, srbečica, pordelost, oteklost, slabše slišimo, uho je bolj občutljivo, maslo svetlejše in mehkejše, pogosti spremljevalci so tudi ščemenje ter luskava in vneta koža.