Strokovnjaki opozarjajo: ta vsakodnevna navada lahko skrajša življenjsko dobo za več let

Pisarniško delo, vožnja z avtomobilom, gledanje televizije in uporaba pametnih telefonov so povzročili, da mnogi ljudje presedijo velik del dneva. Kar je bilo nekoč izjema, je danes postalo nekaj normalnega.

Kot navaja Mayo Clinic, je dolgotrajno sedenje povezano s povečanim tveganjem za debelost, visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in druge dejavnike, ki prispevajo k razvoju bolezni srca in ožilja. Raziskovalci so v analizi več kot milijona ljudi ugotovili, da imajo posamezniki, ki sedijo več kot osem ur dnevno in se hkrati malo gibljejo, podobno povečano tveganje za prezgodnjo smrt kot ljudje z debelostjo ali kadilci.

Ko sedimo, mišice porabljajo manj energije, upočasni se presnova, zmanjša pa se tudi učinkovitost uravnavanja krvnega sladkorja in maščob v krvi.

Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajno sedenje negativno vpliva tudi na krvni obtok. Kri počasneje kroži po telesu, poveča se obremenitev srca, dolgoročno pa lahko to vodi v večje tveganje za srčno-žilne bolezni.

Športna zdravnica dr. Callie Davies opozarja, da lahko sedenje večino delovnega dne poveča tveganje za zgodnejšo smrt. Nekatere raziskave po njenih besedah celo kažejo, da so posledice kroničnega sedenja primerljive z nekaterimi najbolj znanimi zdravstvenimi tveganji sodobnega časa.

Marsikdo verjame, da lahko osem ur za računalnikom izniči z eno uro v fitnesu. Žal ni tako preprosto.

Pregled raziskav, objavljen v strokovni reviji BMJ, je pokazal, da je dolgotrajno sedenje povezano z večjim tveganjem za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in celo nekatere vrste raka, tudi pri ljudeh, ki sicer dosegajo priporočeno količino telesne aktivnosti.

To ne pomeni, da vadba ni pomembna. Nasprotno. A strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da je poleg redne telesne aktivnosti pomembno tudi zmanjševanje časa, ki ga preživimo sede.

Veliko moških danes opravlja delo, ki vključuje večurno sedenje pred računalnikom. Po koncu delovnika pogosto sledi še vožnja domov, zvečer pa sproščanje pred televizijo ali telefonom.

Takšen življenjski slog lahko pomeni, da posameznik vsak dan presedi tudi deset ali več ur. Nekatere novejše raziskave kažejo, da je prav meja okoli desetih ur dnevnega sedenja povezana z izrazitim povečanjem tveganja za srčno popuščanje in prezgodnjo smrt zaradi srčno-žilnih bolezni.

Dobra novica je, da ni treba postati maratonec. Strokovnjaki priporočajo preproste spremembe:

- vsakih 30 minut vstanite in se za nekaj minut sprehodite,

- med telefonskimi pogovori stojte,

- del sestankov opravite med hojo,

- uporabljajte stopnice namesto dvigala,

- poskrbite za vsaj 30 do 60 minut zmerne telesne aktivnosti dnevno.

Po ugotovitvah raziskovalcev lahko že kratki odmori za gibanje pomembno zmanjšajo negativne učinke dolgotrajnega sedenja.

Sedenje je postalo tako običajen del vsakdana, da ga večina sploh ne dojema kot zdravstveno tveganje. Toda vse več raziskav kaže, da bi prav ta navidez nedolžna navada lahko pomembno vplivala na dolžino in kakovost življenja.

Če želite narediti eno preprosto stvar za svoje zdravje, morda ni dovolj le obisk fitnesa. Včasih je najboljša odločitev preprosto ta, da vstanete s stola.

Viri: Mayo Clinic, Journal of the American College of Cardiology, BMJ