Spolno prenosljiva okužba povzroča drisko in postaja odporna proti antibiotikom

Bakterija Shigella povzroča šigelozo, črevesno okužbo, ki lahko vodi v hudo drisko in grižo. Dolgo je bila povezana predvsem z uživanjem onesnažene hrane in vode ter širjenjem med majhnimi otroki, zlasti v okoljih, kjer je veliko tesnih stikov.

Vendar se je način prenosa v zadnjih desetletjih razširil. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) ocenjuje, da se v Združenih državah Amerike vsako leto pojavi približno 450.000 okužb s to bakterijo. Shigella se lahko prenaša tudi med spolno aktivnostjo, kadar pride do stika z okuženimi fekalnimi delci, na primer pri oralno-analnih spolnih stikih.

Največjo skrb zdravstvenih strokovnjakov povzroča odpornost bakterije proti antibiotikom. Ta pomeni, da zdravila, ki so nekoč učinkovito zdravila okužbo, pri nekaterih sevih ne delujejo več.

V analizi, objavljeni letos v ameriški publikaciji Morbidity and Mortality Weekly Report, so raziskovalci CDC pregledali skoraj 17.000 vzorcev bakterije Shigella, zbranih med letoma 2011 in 2023. Delež vzorcev, ki so bili odporni proti petim skupinam oziroma vrstam pogosto uporabljenih antibiotikov, se je povečal z nič odstotkov v obdobju od leta 2011 do leta 2015 na 8,5 odstotka leta 2023.

Takšne bakterije označujejo kot izjemno odporne proti zdravilom. Pri njih so možnosti zdravljenja zelo omejene, za okužbe s temi sevi pa v Združenih državah ni odobrenega peroralnega antibiotika. To ne pomeni, da je vsaka okužba s Shigello neozdravljiva, temveč da je pri odpornih sevih izbira učinkovitih zdravil precej manjša.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je maja opozoril, da je od leta 2023 štirinajst evropskih držav poročalo o več kot 2.300 okužbah z večkratno ali izjemno odpornimi sevi bakterije Shigella sonnei in Shigella flexneri.

Šigeloza se običajno kaže s prebavnimi težavami, ki se lahko pojavijo nekaj dni po okužbi. Med najpogostejšimi simptomi so:

- driska, ki je lahko vodena ali krvava;

- bolečine in krči v trebuhu;

- vročina;

- slabost in včasih bruhanje;

- občutek, da moramo na blato, čeprav črevesja ne moremo izprazniti.

Večina ljudi okreva brez posebnega zdravljenja z antibiotiki, vendar lahko bolezen povzroči tudi resnejše zaplete. Nevarnejša je lahko za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, dolgotrajna driska pa lahko vodi v dehidracijo.

Ker simptomov ni mogoče zanesljivo ločiti od drugih črevesnih okužb, lahko zdravnik ob sumu na šigelozo naroči laboratorijsko preiskavo vzorca blata. Ta pomaga potrditi povzročitelja in ugotoviti, katera zdravila bi bila lahko učinkovita.

Za prenos bakterije zadostuje že zelo majhna količina okuženih fekalnih delcev. Do okužbe lahko pride pri oralno-analnih spolnih stikih, pa tudi prek rok, spolnih pripomočkov ali drugih predmetov, ki so bili onesnaženi.

Tveganje je mogoče zmanjšati z dosledno higieno rok, čiščenjem spolnih pripomočkov in uporabo zaščitnih pregrad pri spolnih stikih. Če ima oseba drisko ali druge prebavne simptome, naj se spolnim stikom izogne. CDC svetuje, da se z njimi počaka vsaj dva tedna po koncu driske, saj se bakterija lahko še nekaj časa izloča z blatom.

Pomembno je tudi, da se okužbe ne povezuje s sramom ali krivdo. Gre za bakterijsko bolezen, ki se lahko prenaša na različne načine, zato sta ključna pravočasno prepoznavanje in preprečevanje nadaljnjega širjenja.

Ob hudi ali krvavi driski, visoki vročini, izrazitih bolečinah v trebuhu ali znakih dehidracije je treba poiskati zdravniško pomoč. Zdravnika je smiselno obvestiti tudi o morebitnih tveganih stikih, saj lahko ta podatek pomaga pri izbiri ustreznih preiskav.

Antibiotikov ne smemo jemati na lastno pest. Pri nekaterih okužbah niso potrebni, pri odpornih sevih pa je treba zdravljenje prilagoditi rezultatom laboratorijskih preiskav. Nepravilna uporaba antibiotikov lahko težavo z odpornostjo še poveča.

Naraščajoča odpornost bakterije Shigella je opozorilo, da se lahko tudi običajna črevesna okužba spremeni v resen zdravstveni izziv. Ključno je, da se ob simptomih pravočasno posvetujemo z zdravnikom, upoštevamo higienske ukrepe in antibiotike uporabljamo samo takrat, ko so res potrebni.

Viri: Centers for Disease Control and Prevention, Morbidity and Mortality Weekly Report, European Centre for Disease Prevention and Control, PubMed