Glasno smrčite in ponoči hlastate za zrakom? Vzrok je lahko resnejši, kot mislite

Spalna apneja je motnja dihanja, pri kateri med spanjem večkrat pride do začasne prekinitve ali izrazitega zmanjšanja pretoka zraka. Te prekinitve se lahko ponavljajo skozi vso noč, pogosto ne da bi se človek tega sploh zavedal.

Najpogostejša je obstruktivna spalna apneja. Pri njej se med spanjem mišice v predelu žrela sprostijo, mehka tkiva pa lahko zožijo ali popolnoma zaprejo zgornje dihalne poti. Zrak zato ne more normalno prehajati v pljuča, čeprav se telo še naprej trudi dihati.

Ko raven kisika v krvi pade in se poveča dihalni napor, se možgani odzovejo s kratkim prebujanjem oziroma prehodom v lažjo fazo spanja. Mišice žrela se ponovno aktivirajo, dihanje se vzpostavi, človek pa lahko nadaljuje spanje, ne da bi se prebujanja zjutraj sploh spomnil.

Takšni dogodki se lahko ponovijo večkrat na uro in bistveno poslabšajo kakovost nočnega počitka.

Poznamo tudi centralno spalno apnejo. Pri tej obliki težava ni v fizični zapori dihalnih poti, temveč v tem, da možgani začasno ne pošiljajo ustreznih signalov mišicam, ki nadzorujejo dihanje. Obstaja tudi mešana oblika, pri kateri se pojavljajo značilnosti obeh vrst.

Vsak, ki smrči, nima spalne apneje. Prav tako pa spalna apneja ni vedno povezana z zelo glasnim smrčanjem. Razlikovanje med obema težavama je pomembno, saj lahko človek motnjo dihanja med spanjem dolgo spregleda.

Pri običajnem smrčanju zrak med dihanjem povzroča tresenje mehkih tkiv v zgornjih dihalnih poteh. Zvok je lahko glasen in moteč, vendar dihanje praviloma poteka neprekinjeno.

Pri obstruktivni spalni apneji pa se lahko pretok zraka za nekaj časa povsem ustavi. Značilen je vzorec, ki ga partnerka pogosto opazi prej kot človek sam:

- Glasno in neenakomerno smrčanje.

- Nenadna tišina, kot da bi človek za nekaj trenutkov prenehal dihati.

- Sunkovito hlastanje za zrakom ali glasno zajemanje sape.

- Nemirno spanje in pogosto spreminjanje položaja.

- Nenadna prebujanja z občutkom dušenja ali pomanjkanja zraka.

Posebej zgovorno je zaporedje glasnega smrčanja, tišine in nato nenadnega hlastanja za zrakom. Takšen vzorec je lahko značilen za obstruktivno spalno apnejo in ga ne smemo pripisati zgolj utrujenosti ali običajnemu smrčanju.

Pomembno je tudi, da odsotnost smrčanja ne izključuje spalne apneje. Pri nekaterih ljudeh so izrazitejši drugi znaki, na primer dnevna zaspanost, jutranji glavoboli ali težave s koncentracijo.

Pri obstruktivni spalni apneji je glavni problem zoženje ali zapiranje zgornjih dihalnih poti med spanjem. K temu lahko prispeva več dejavnikov, nekateri so povezani z življenjskim slogom, drugi z zgradbo telesa in dednostjo.

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:

- Prekomerna telesna teža: maščobno tkivo v predelu vratu in okoli zgornjih dihalnih poti lahko poveča možnost njihovega zoženja.

- Večji obseg vratu: lahko je povezan z ožjimi dihalnimi potmi in večjim tveganjem za apnejo.

- Starost: z leti se spreminjata mišični tonus in druge telesne značilnosti, ki vplivajo na prehodnost dihalnih poti.

- Dednost in anatomija: pomembno vlogo imajo lahko oblika čeljusti, velikost jezika, mandlji in druge anatomske značilnosti.

- Alkohol: zlasti uživanje pred spanjem dodatno sprošča mišice žrela in lahko poslabša motnje dihanja.

- Kajenje: povečuje vnetje in otekanje zgornjih dihalnih poti.

- Spanje na hrbtu: v tem položaju lahko jezik in mehka tkiva lažje zdrsnejo proti zadnjemu delu žrela ter ovirajo pretok zraka.

Kot pojasnjuje ameriški Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri (National Heart, Lung, and Blood Institute), med dejavnike tveganja sodijo tudi družinska obremenjenost, uživanje alkohola, kajenje in nekatere značilnosti zgornjih dihalnih poti.

Spalna apneja ni izključno težava ljudi s prekomerno telesno težo. Pojavi se lahko tudi pri vitkih posameznikih, zlasti če imajo anatomske značilnosti, ki zmanjšujejo prostor za pretok zraka.

Spalna apneja se pojavlja pri obeh spolih, vendar je obstruktivna oblika pogostejša pri moških. Razlogi so povezani z razlikami v telesni zgradbi, porazdelitvi maščobnega tkiva in hormonskem vplivu na zgornje dihalne poti.

Tveganje se povečuje s starostjo, zlasti v srednjih in poznejših letih. Vendar to ne pomeni, da so mlajši moški varni pred motnjo. Če se pojavljajo glasno smrčanje, opaženi zastoji dihanja in izrazita dnevna utrujenost, je smiselno opraviti pregled ne glede na starost ali telesno pripravljenost.

Največja težava spalne apneje je, da ne vpliva samo na kakovost spanja. Ponavljajoči se zastoji dihanja povzročajo nihanje ravni kisika v krvi, kratka prebujanja in dodatno obremenitev telesa. Človek lahko prespi osem ur, vendar se zjutraj zbudi, kot da sploh ni počival.

Če motnja dolgo ostane neprepoznana in nezdravljena, se lahko pojavijo različne zdravstvene težave.

1. Povišan krvni tlak

Ponavljajoči se padci ravni kisika in prebujanja aktivirajo telesne odzive na stres. Posledica je lahko povečana obremenitev srca in ožilja ter razvoj ali poslabšanje visokega krvnega tlaka. Posebej pomembno je, da zdravnik pomisli na spalno apnejo pri ljudeh, katerih krvni tlak kljub zdravljenju ostaja previsok.

2. Večje tveganje za bolezni srca in ožilja

Nezdravljena obstruktivna spalna apneja je povezana z večjim tveganjem za motnje srčnega ritma in druge srčno-žilne bolezni. Ponavljajoče se motnje dihanja namreč obremenjujejo srce in krvne žile.

3. Motnje presnove in sladkorna bolezen tipa dve

Spalna apneja je povezana tudi z motnjami uravnavanja krvnega sladkorja in slabšo občutljivostjo na inzulin. Pri nekaterih ljudeh lahko prispeva k neugodnim presnovnim spremembam.

4. Težave s koncentracijo in spominom

Zaradi razdrobljenega spanja možgani ne dobijo dovolj kakovostnega počitka. Človek je lahko čez dan manj zbran, počasneje sprejema odločitve in težje ohranja pozornost.

5. Razdražljivost in slabše razpoloženje

Kronično pomanjkanje kakovostnega spanca lahko vpliva na čustveno ravnovesje. Pojavijo se lahko razdražljivost, nihanje razpoloženja in depresivni simptomi.

6. Nevarnost za volanom

Ena najbolj neposrednih posledic je čezmerna dnevna zaspanost. Človek lahko med vožnjo izgubi zbranost ali celo za kratek čas zaspi. To povečuje nevarnost prometnih nesreč, zato je treba takšne znake jemati zelo resno.

Britanska zdravstvena služba NHS opozarja, da nezdravljena spalna apneja ne vpliva samo na nočni počitek, temveč tudi na zdravje, delovno sposobnost in varnost pri vsakodnevnih opravilih.

Težava je v tem, da se večina značilnih simptomov pojavlja med spanjem, zato jih človek sam pogosto ne opazi. Velikokrat je prav partnerka tista, ki prva opozori na nenavadno dihanje, smrčanje ali trenutke, ko se zdi, da je partner prenehal dihati.

Poleg že omenjenega smrčanja in hlastanja za zrakom bodite pozorni tudi na:

- jutranje glavobole;

- suha usta ali boleče grlo po prebujanju;

- pogosto nočno uriniranje;

- občutek neprespanosti kljub dovolj dolgemu počitku;

- izrazito dnevno zaspanost;

- težave s koncentracijo in spominom.

Posebej pomembna je kombinacija več simptomov. Če partnerka opaža, da med smrčanjem večkrat prenehate dihati, nato pa sunkovito zajamete sapo, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Spalno apnejo je mogoče zanesljivo potrditi s preiskavo spanja. Samo na podlagi smrčanja, dnevne utrujenosti ali vprašalnika diagnoze ni mogoče postaviti.

Zdravnik najprej preveri simptome, zdravstveno zgodovino, morebitne dejavnike tveganja in druge bolezni. Če obstaja sum na spalno apnejo, lahko bolnika napoti na preiskavo spanja.

Najpogostejši možnosti sta:

Polisomnografija: celovita preiskava, ki se praviloma opravi v laboratoriju za motnje spanja. Med spanjem spremljajo dihanje, raven kisika v krvi, srčni utrip, možgansko dejavnost in druge telesne odzive.

Domača preiskava spanja: pri ustrezno izbranih bolnikih je mogoče uporabiti prenosno napravo, ki med spanjem spremlja dihanje, pretok zraka in raven kisika.

Ameriška akademija za medicino spanja (American Academy of Sleep Medicine) poudarja, da vprašalniki in ocenjevalni pripomočki ne morejo nadomestiti dejanske preiskave spanja. Če je domači test negativen, vendar sum na apnejo ostaja velik, je lahko potrebna polisomnografija.

Pri odraslih zdravniki uporabljajo tudi indeks apnej in hipopnej, ki pove, kolikokrat na uro se dihanje prekine ali izrazito zmanjša.

Višja vrednost pomeni pogostejše motnje dihanja, vendar zdravnik pri izbiri zdravljenja upošteva tudi simptome in druge zdravstvene okoliščine.

Spalno apnejo je mogoče učinkovito zdraviti. Izbira zdravljenja je odvisna od vrste motnje, njene resnosti, vzroka in posameznikovega zdravstvenega stanja.

Ena najpogostejših oblik zdravljenja obstruktivne spalne apneje je uporaba naprave CPAP. Ta med spanjem dovaja zrak pod stalnim pozitivnim tlakom skozi masko, nameščeno čez nos ali nos in usta. Tako pomaga ohranjati dihalne poti odprte in preprečuje njihovo zapiranje.

Na začetku je lahko uporaba maske nekoliko neprijetna, vendar se mnogi uporabniki postopoma privadijo. Pomembno je, da napravo uporabljamo po navodilih zdravstvenega osebja in redno spremljamo učinkovitost zdravljenja.

Druge možnosti vključujejo:

Ustni pripomoček: posebna opornica med spanjem pomakne spodnjo čeljust nekoliko naprej in tako pomaga ohranjati odprte dihalne poti.

Sprememba spalnega položaja: pri ljudeh, pri katerih se apneja izraziteje pojavlja med spanjem na hrbtu, lahko pomaga spanje na boku.

Zmanjšanje telesne teže: pri ljudeh s prekomerno telesno težo lahko izguba odvečnih kilogramov zmanjša resnost motnje.

Kirurški posegi: v izbranih primerih lahko zdravnik predlaga poseg za odpravo anatomskih ovir v zgornjih dihalnih poteh.

Pri centralni spalni apneji je zdravljenje drugačno, saj je treba upoštevati vzrok motenega nadzora dihanja.

Življenjski slog lahko pomembno vpliva na pojavnost in resnost obstruktivne spalne apneje. Čeprav spremembe navad ne nadomestijo vedno zdravljenja, lahko pomagajo pri obvladovanju težav.

Vzdržujte zdravo telesno težo. Če imate odvečne kilograme, lahko njihovo postopno zmanjševanje zmanjša obremenitev zgornjih dihalnih poti.

Omejite alkohol. Predvsem se izogibajte alkoholu v urah pred spanjem, saj sprošča mišice žrela.

Prenehajte kaditi. Kajenje lahko povzroča vnetje in otekanje dihalnih poti.

Poskusite spati na boku. Pri nekaterih ljudeh je tako manj zapor dihalnih poti kot pri spanju na hrbtu.

Bodite redno telesno dejavni. Gibanje pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže in splošnega zdravja.

Zdravil ne spreminjajte sami. Nekatera pomirjevala in uspavala lahko poslabšajo motnje dihanja. O njihovi uporabi se posvetujte z zdravnikom.

Če partnerka opaža ponavljajoče se prekinitve dihanja, če ponoči hlastate za zrakom ali se redno prebujate z občutkom dušenja, ne čakajte, da težave minejo same od sebe. Čim prej se naročite pri osebnem zdravniku in mu natančno opišite, kaj se dogaja med spanjem.

Enako velja, če glasno smrčanje spremljajo jutranji glavoboli, izrazita dnevna utrujenost ali težave s koncentracijo. Še posebej pomembno je ukrepati, če imate povišan krvni tlak, ki ga je težko obvladovati, ali druge bolezni srca in ožilja.

Če ste zaradi zaspanosti že imeli težave med vožnjo ali vas med njo sili k spanju, za volan ne sedajte, dokler težava ni ustrezno ocenjena in obvladana.

Ob izrazitem ali nenadnem pomanjkanju zraka, bolečinah v prsih ali drugih znakih akutne stiske pa je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč.

Spalna apneja ni zgolj nadležna nočna navada, ki moti partnerkin spanec. Gre za zdravstveno motnjo, ki lahko dolgoročno obremeni srce, ožilje in druge telesne sisteme. Ker se pogosto razvija neopazno, jo ljudje lahko leta pripisujejo stresu, napornemu delu ali običajni utrujenosti.

Prav zato je pomembno, da opozorilnih znakov ne spregledamo. Če ponoči večkrat prenehate dihati, nato pa sunkovito zajamete sapo, to ni nekaj, na kar bi se morali preprosto navaditi. Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko bistveno izboljšata kakovost spanja, dnevno počutje in dolgoročno zdravje.

Viri: NHS, Mayo Clinic, National Heart, Lung, and Blood Institute, American Heart Association, American Academy of Sleep Medicine, National Institute for Health and Care Excellence