Kljub temu, da nas vsako leto opozarjajo, da je prekomerno izpostavljanje soncu v poletnih mesecih nevarno, se sončnim žarkom v želji po zagorelosti mnogi pretirano izpostavljajo. Tovrstne nespametnosti se z leti seštevajo in telo čez čas začne izstavljati račun – koža se stara vse hitreje, na najbolj izpostavljenih delih se pojavijo sončne pege, poveča pa se tudi tveganje za nastanek kožnega raka. Naša koža različno reagira na sonce, kar je odvisno predvsem od tipa naše kože.

Zakaj nas sonce kljub zaščiti opeče?

Pravočasno nanašanje sončne kreme

Potem ko kremo za sončenje nanesete na kožo, ta potrebuje pribl. 30 minut, da se popolnoma vpije v kožo. Ta čas omogoča sestavinam, da se vežejo na kožo in stoodstotno učinkujejo. Če se takoj za tem oblečete, tvegate, da jo boste delno odstranili s kože in bodo ti deli ostali nezavarovani.

Količina sončne kreme

Priporočeno je, da se sončno kremo in ostala sredstva za sončenje na kožo nanašajo v debeli plasti. Le na ta način namreč dosežemo, da je zaščitni faktor (ZF) na koži enak zaščitnemu faktorju samega izdelka. Sicer je kljub visokemu zaščitnemu faktorju zaradi nezadostnega nanosa ZF nižji in pride do poškodb kože. Zaradi drugačne strukture kože in večje izpostavljenosti je treba posebno pozornost nameniti zaščiti ušes, ustnic in vek. O tem, koliko sončne kreme je treba nanesti na posamezne dele telesa, si preberite TU, na kratko pa – za zadostno zaščito telesa je potrebnih šest čajnih žličk kreme za sončenje, seveda pa je veliko odvisno od tega, koliko kože je izpostavljene soncu.

Pogostost nanosa

Kako pogosto se namažete s sončno kremo, ko cel dan sproščeni uživate na plaži? Enkrat? Dvakrat? Premalo. Po mnenju dermatologov se je s sončno kremo potrebno namazati vsakih 80 minut, pri čemer je treba upoštevati čas izpostavljenosti soncu, saj je razkrajanje kreme odvisno od izpostavljenosti, ne pa časa kreme na koži. Na to, koliko časa krema učinkuje, vpliva tudi potenje in pa kako pogosto gremo v vodo. Če se močno potite ali greste pogosto v vodo, kremo za optimalno zaščito nanašajte na vsakih 40 minut. Uporabljajte vodoodporne kreme, ki so odporne tudi proti potenju. Več o tem si lahko preberete TU.

Faktor zaščite

Sončne kreme imajo različne zaščitne faktorje, ki jih imenujemo UF-filtri – ti varujejo kožo pred prodiranjem UV-žarkov v kožo. Sonce oddaje tri vrste žarkov, in sicer UVA, UVB in UVC. Slednjega absorbira ozonski plašč, preostala dva pa si utreta pot do Zemljinega površja in s tem do naše kože. UVB-žarki prodirajo v povrhnjico in povzročajo opekline, UVA pa pigmentacijo kože (staranje, gubanje) in v primeru velike izpostavjenosti tudi opekline. UVB zaščitni faktor (tudi SPF oz. ZF) varuje pred sončnimi opeklinami UVB-žarkov, UVA (tudi PFA) pa pred poškodbami kože UVA-žarkov. Ob pravilni uporabi kreme, ki ima faktor 20, je oseba lahko na soncu 20-krat po 5 minut (skupno 100 minut), ne da bi jo opeklo. Strokovnjaki priporočajo kremo, ki nudi visoko UVA- in UVB-zaščito oz. ima zaščitni faktor vsaj 30. Če so kreme za sončenje nekoč vsebovale predvsem ZV-filtre, danes poleg UVB-filtrov vsebujejo tudi snovi, ki zmanjšujejo prehajanje UVA-žarkov v kožo.

Zaščitni faktor (ZF) je čas, ki ga lahko preživimo na soncu, ne da bi nas opeklo, oz. mera, ki nam pove, koliko UV-sevanja je potrebnega, da pride do poškodbe nezaščitene kože. ZF je razmerje med najmanjšo dozo UV-žarkov za nastanek rdečice na koži, ki jo varuje sončna krema, in minimalno dozo UV-žarkov za nastanek rdečice na istem delu nezaščitene kože, ki jo povzročijo UVB-žarki. Če npr. na soncu normalno preživimo 10 minut, ne da bi nas opeklo, zaščitni faktor 15 ta čas podaljša za faktor 15, torej 150 minut. Zaščitni faktor nam sicer zagotavlja le zaščito pred UVB-žarki. Tretjina zaščitnega faktorja predstavlja zaščito proti UVA-žarkom. Krema z ZF 15 ima tako vsaj zaščitni faktor 5 proti UVA-žarkom. Treba je upoštevati, da številka zaščitnega faktorja ni premosorazmerna z zaščito kože, saj ZF 30 nudi 97-odstotno zaščito pred UVB-žarki, ZF 50 pa le odstotek višjo, torej 98-odstotno. Razlike se zdijo majhne, a če ima človek občutljivo kožo, ti dodatni odstotki predstavljajo veliko dodatno vrednost. Mnogi mislijo, da je ZF povezan s časom izpostavljenosti soncu, v resnici pa je povezan s količino sevanja sončnih žarkov, na kar polega časa vlivajo tudi drugi faktorji, in sicer stopnja oz. intenziteta sevanja (zjutraj je ena ura sevanja enaka četr ure sevanja ob enih popoldne), tip kože (ljudje bolj svetle polti pod enakimi pogoji absorbirajo več žarkov kot temnopolti) ter pogostost in debelina nanosa kreme.

 Ne glede na uporabo kreme strokovnjaki priporočajo, da se med 10. in 16. uro izogibamo neposredni izpostavljenosti sončnim žarkom.