Hanta virus

Različne podtipe virusa RNA iz rodu hanta s slino in iztrebki prenašajo različne vrste glodalcev, povzročajo pa različne oblike bolezni. Najbolj pogosta je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS), ki se lahko konča z akutno odpovedjo ledvic. Inkubacijska doba je običajno 2 do 4 tedne, lahko celo dva meseca. Prvi simptomi bolezni so povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol, bolečine v križu, v napredovalni fazi slabost, bruhanje, krvavitve, otrpel tilnik, pogosto se pojavi prehodna odpoved ledvic. Pri nezdravljenih bolnikih se smrtnost giblje med 5 in 15 odstotki. Prav v tem času velja posebna previdnost pri delu na vrtu, polju, med dejavnostmi v naravi, kjer bi lahko prišli v stik z iztrebki glodalcev. Pri čiščenju moramo uporabljati rokavice, zaprte prostore je treba pred tem dobro prezračiti, po čiščenju pa si moramo temeljito umiti roke.

Virus stekline

Virus stekline prenašajo predvsem lisice, pa tudi rakuni, srnjad, kune, divje svinje in netopirji, medtem ko urbano steklino prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke, lahko tudi govedo, konji, ovce, zajci in svinje. Virus je v razvitem svetu obvladan, tudi Slovenija je od leta 2016 prosta stekline, ogroženi pa so prebivalci Azije, Afrike, južne Amerike in vzhodne Evrope. Če pride do okužbe in bolezni ne zdravimo, virus napade živčni sistem. Prvi simptomi so vročina, glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, bolečine na mestu ugriza, vedenjske motnje, nemir, razdražljivost in agresivnost. Ko bolezen napreduje, pride do krčev, strahu pred vodo, zmedenosti, delirija, halucinacij, hitrega dihanja in pretiranega slinjenja. Smrt je neizbežna, nastopi pa zaradi splošne ohromitve in srčnožilne odpovedi.

Virus HIV

HIV je verjetno najbolj smrtonosen virus v modernem svetu. Od njegovega izbruha leta 1980 je zaradi njega umrlo 30 milijonov ljudi. Virus se prenaša s spolnimi odnosi z okuženo osebo, z okuženo krvjo ali souporabo okuženih igel ali brizg. Prvi simptomi so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, poleg teh tudi glavobol, slabost, driska, bolečine v žrelu, rdečkasti izpuščaji in plitve razjede na koži, v ustih ali zadnjiku. Ti simptomi s časom izzvenijo, a če bolezni ne zdravimo, imunski sistem postopoma propada, pride do izgube telesne teže, dolgotrajnih drisk, kognitivnih motenj, rakavih bolezni in drugih okužb. Virus namreč napade bele krvničke, ki so pomembne za našo odpornost. Dandanes lahko s pomočjo ustreznih zdravil oboleli živijo povsem normalno življenje.

Virus gripe

Akutna virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo virusi influence tipa A, B in C, je zakrivila največ pandemij in terjala največ življenj v zgodovini človeštva. Pandemski virusi influence, ki se pojavljajo občasno, so običajno kombinacija živalskih in človeških virusov. Prenašajo se s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal. Simptomi gripe so vročina, nahod, bolečine v žrelu in kašelj. Ker virus influence poškoduje sluznico dihal, lahko baktere prodrejo v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet, še posebej pri starejših bolnikih in bolnikih s kroničnimi boleznimi, razvije bakterijska pljučnica. Španska gripa, ki je izbruhnila leta 1918, naj bi bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, prizadela je med 20 in 40 odstotki svetovnega prebivalstva in vzela 50 milijonov življenj. Obstaja več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita, res pa je, da virus nenehno mutira.

Virus ebola

Ime je dobil po dolini reke Ebola, ki teče skozi Demokratično republiko Kongo. Tam je leta 1976 prišlo do prvega izbruha tega izredno nevarnega virusa, ki se prenaša s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami obolelih, pa tudi ob stiku s tkivom obolelih ljudi in živali. Obstaja več podtipov virusa, smrtnost se pri vsakem razlikuje, najvišja je kar 90-odstotna. Simptomi se pojavijo teden ali dva po okužbi, sprva gre za glavobol, boleče grlo, vročino in bolečine v mišicah, v poznejši fazi prihaja do slabosti, bruhanja in driske, pa zmanjšanega delovanja ledvic in jeter, lahko pa tudi do zunanjih in notranjih krvavitev. Smrt nastopi zaradi odpovedi organov. Zadnji večji izbruh je bil leta 2014 v vzhodni Afriki. Znanstveniki razvijajo zdravila za to bolezen, nekatera so se izkazala za zelo učinkovita v začetni fazi zdravljenja.

Marburg virus

Prve primere so zabeležili leta 1967 pi skupinah laboratorijskih delavcev v Marburgu in Frankfurtu v Nemčiji ter Beogradu v Srbiji, ki so bili v stiku z afriškimi zelenimi opicami. Smrtnost je bila takrat 25-odstotna, ko je med leti 1998 in 2000 izbruhnila v Demokratični republiki Kongo, leta 2005 pa še v Angoli, pa kar 90-odstotna. Virus prenaša tudi sadni netopir, poleg tega se širi še z neposrednimi stiki med ljudmi oziroma s telesnimi tekočinami. Simptomi so glavobol, vročina, izpuščaji na trupu, v napredovalni fazi pride do notranjih krvavitvev in odpovedi organov.

Virus Lassa

Prenašajo ga podgane iz rodu Mastomys natalensys, ki živijo v Vzhodni Afriki. Med ljudmi se prenaša s telesnimi tekočinami in izločki. Povzroči 5.000 smrti vsako leto, predvsem v Sierra Leone in Liberiji. Najbolj pogosta posledica bolezni pri preživelih je izguba sluha. Prvi simptomi so sicer bolečine v prsih, v napredovalni fazi pride do otekanja obraza in encefalitisa ter krvavitev.

Virus variola

Črne koze povzroči variola virus, ki je ubil na milijone ljudi po vsem svetu. Virus se prenaša samo med ljudmi, in sicer kapljično ter preko neposrednega kontakta z okuženimi telesnimi tekočinami ali predmeti. Obstaja več različnih tipov bolezni, od blažjih oblik do usodnih. Simptomi so vročina, bruhanje  in razjede v ustih, kasneje se pojavijo gnojni mehurčki po celem telesu. V 20. stoletju so bile vzrok za smrt kar 300 milijonov ljudi, preživeli so imeli globoke brazgotine na koži, nekateri so tudi oslepeli ali pa utrpeli deformacije udov. S cepljenji po vsem svetu so bolezen izkoreninili, zadnji primer so zabeležili leta 1977.

Dengue virus

Najpogostejši vzrok smrti v tropskih in subtropskih predelih je dengue virus, ki ga prenašajo okuženi komarji in ni nalezljiv. Simptomi so visoka vročina, hud glavobol, v najhujših primerih pride do krvavitev. Na leto naj bi bilo kar 400 milijonov obolelih, če bolezni ne zdravijo, je smrtnost 20-odstotna.

Koronavirus

Koronavirus povzroča bolezni pri ljudeh in živalih. Medtem ko pri živalih pride do drisk in vnetja zgornjih dihal, pri ljudeh lahko povzročajo blage, lahko pa tudi hude okužbe dihal, saj virus napade celice v pljučih. Tudi korona virus se, tako kot gripa, prenaša kapljično, a veliko hitreje, veliko več obolelih tudi potrebuje oskrbo s kisikom ali umetno dihanje. Bolniki, ki preživijo, utrpijo dolgotrajne posledice na pljučih. Zaradi mutacij virusa je tudi vprašanje, kaj nam bo prinesla prihodnost.