Skrb vzbujajoče posledice prekomernega uživanja sladkorja

Sladkor je živilo, od katerega hitro postanemo odvisni, saj ob zaužitju občutimo zadovoljstvo in možgani hrepenijo vsakič po še večjem vnosu, da bi dosegli enak občutek ugodja. Za naše prednike je bilo to koristno, saj je hrane primanjkovalo, zato so bili bogati viri energije, tudi v obliki sladkorjev, nujni za preživetje. Dandanes imamo na voljo in tudi zaužijmo veliko več, kot pa potrebujemo in porabimo. Logična posledica je porast debelosti, korak stran je sladkorna bolezen, prekomerno uživanje sladkorja pa povezujejo tudi s slabšim spominom in slabšo sposobnostjo učenja, depresijo in povečanim tveganjem za nastanek demence ter srčno-žilnih bolezni. Tu je seveda tudi slabše zdravje zob. Strašljiv je podatek, da sladkor vpliva na hitrejše staranje vseh celic v našem telesu.

Ko zaužijemo preveč sladkorja, se v našem telesu sprosti preveč inzulina, hitremu dvigu sledi hiter padec sladkorja v krvi, nihanja pa se odražajo tako na fizični kot psihični ravni. Krivec za to ni samo beli sladkor, enak učinek imajo tudi surovi sladkor, saharoza, visoko fruktozni koruzni sirup, fruktoza, glukoza, dekstroza, sirup, koruzni sirup, pa tudi agavin sirup, med in kokosov sladkor. Sladkor se skriva v sladkih pijačah in sadnih sokovih, konzerviranem in suhem sadju, pekovskih izdelkih, predelani hrani, pa tudi v živilih z nizko vsebnostjo maščob. Manko maščob proizvajalci, da bi zadovoljili okus potrošnikov, namreč nadomeščajo prav s sladkorjem.

Umetna sladila imajo škodljiv vpliv na naš mikrobiom

Ko je začelo skokovito naraščati število ljudi s preveliko telesno težo in z njo povezanimi zdravstvenimi težavami, so bila umetna sladila videti kot dobrodošel delček k rešitvi problema. Sladek okus brez škodljivih posledic na zdravje bi bila zmagovalna kombinacija, žal se je izkazalo, da so lahko umetna sladila še bolj škodljiva od sladkorja. Še posebej problematična so intenzivna umetna sladila, ki so tudi do 13.000-krat slajša od saharoze. Najbolj znana intenzivna umetna sladila so aspartam (E951), saharin (E954), ciklamat (E952), sorbitol (E420) in manitol (E421), tu sta še acesulfam kalij (E950), neotam (E961) in advantam (E969). V živilih se v Sloveniji najpogosteje pojavlja acesulfam K, aspartam, sorbitol in saharin.

Kakšne negativne učinke imajo intenzivna umetna sladila na naše telo? Prva težava je, da imajo škodljiv vpliv na črevesni mikrobiom, saj ubijejo dobre bakterije in omogočajo razrast slabih, s tem pa negativno vplivajo na naš imunski sistem in izzovejo številne bolezni. Bakterije v črevesju med drugim vplivajo na delovanje in zdravje prebavil, na vaš apetit in težo, produkcijo vitaminov, intolerance in alergije na hrano, na razvoj in delovanje možganov, krvni tlak, pa tudi na depresijo in anksioznost. Porušen mikrobiom povezujejo s karcinomom debelega črevesja, avtoimunimi in srčno-žilnimi boleznimi, pa z Alzheimerjevo in sladkorno boleznijo. Poleg tega z umetnimi sladili ne moremo preslepiti možganov. Naše telo namreč ni sposobno ločiti sladkosti sladkorja od umetnih sladil. V obeh primerih čutimo ugodje, a ko receptorji glukoze te ne zaznajo v krvnem obtoku, telo zahteva vnos novih živil s sladkim okusom. Povedano preprosto, zaradi umetnih sladil pojemo več in se tako redimo.

Najboljše med neoptimalnimi alternativami

Če se vseeno ne morete ali želite odpovedati sladkorju, raje posezite po prijaznejših umetnih nadomestkih, to pa so hidrogenirani ogljikovi hidrati, torej sladkorni alkoholi oz. polioli, ki so naravno prisotni v sadju in nekaterih vrstah zelenjave. Mednje sodijo eritritol (E968), izomalt (E953), ksilitol (E967), laktitol (E966), maltitol (E965), manitol (E421) in sorbitol (E420). V črevesju se ne prebavijo popolnoma, zato delujejo kot prebiotiki, ob prekomernem uživanju pa lahko povzročajo napihnjenost in imajo odvajalni učinek. Tu so še stevia, ksilitol, eritritol, korenina cikorije, jakon sirup in inulin. Toda pozor, tudi ti izzovejo izločanje inzulina, zato z njimi, tako kot s sladkorjem, ni priporočljivo pretiravati.