Medtem ko se vse več ljudi odreka izdelkom, ki vsebujejo gluten, cela pšenična zrna vsebujejo nekaj še bolj nevarnega, in to je aglutinin. Gre za protein, ki lahko zaradi svoje majhnosti lažje prodre skozi črevesno steno in povzroči celo kopico zdravstvenih težav. Dr. Steven R. Gundry v svoji knjigi The Plant Paradox oziroma Paradoks rastlin izpostavi kar 11 škodljivih posledic uživanja polnozrnatih izdelkov iz pšenice, ki vsebuje aglutinin.

Aglutinin se obnaša kot inzulin, kar pomeni, da se veže na receptor inzulina, posnema njegove hormonske učinke in maščobnim celicam olajša črpanje sladkorja. Zaradi uživanja polnozrnatih izdelkov se zatorej redimo, lahko tudi postanemo odporni na inzulin, kar pomeni povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni in druge zdravstvene težave, konkretneje srčno-žilnih bolezni, možgansko-žilnih bolezni in perifernih žilnih bolezni.

Aglutinin preprečuje, da bi sladkor prišel do celic naših mišic, zaradi česar le-te stradajo. Sladkor se zatorej nabira v krvnem obtoku, naše telo pa ga ne izkoristi kot gorivo za celice, kar pomeni predsladkorno bolezen.

Aglutinin vpliva na prebavo beljakovin, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Te dolgoverižne aminokisline so namreč pomembne za rast, razvoj in ohranjanje telesnih funkcij.

Aglutinin povzroča vnetne procese v našem telesu, saj izzove nastanek prostih radikalov, ki povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih. Ena izmed posledic je tanjšanje črevesne stene.

Zaradi podobnosti z drugimi proteini izzove nastanek protiteles, kar je sprožilni dejavnik za začetek ene izmed številnih avtoimunih bolezni.

Aglutinin prehaja v možgane, s seboj pa prinaša ostale snovi, na katere se je vezal, in povzroča nevrološke zaplete. Prilepi se na zaščitno ovojnico na živčnih celicah in negativno vpliva na delovanje nevronov.

Aglutinin ubija celice, sproži lahko programirano celično smrt oziroma apoptozo. Pri tem ne loči normalnih celic od rakavih.

Vpliva na podvajanje oziroma replikacijo DNK. Gre za proces, pri katerem se dvovijačna molekula DNK prekopira v dve dvovijačni molekuli DNK in je eden od osnovnih procesov, pri katerem se dedne lastnosti prenašajo od staršev na potomce.

Aglutinin povzroči nastanek arteroskleroze. Gre za proces kopičenja lipidov, v katerem se zadebeli stena arterij, žilna svetlina se zoži, lahko pa pride tudi življenjsko nevarne zapore.

Aglutinin omogoča vdiranje virusov iz črevesja, in sicer tako, da se veže na sialično kislino. Ta sladkorna molekula se nahaja v sluznici in omogoča interakcijo med celicami.

Prispeva tudi k razvoju nefritisa, ko prihaja do sprememb v ledvičnem tkivu in slabšanja ledvične funkcije.

Resda so izdelki iz polnozrnate pšenične moke bogatejši z vlakninami, a zaradi vseh škodljivih učinkov izdelki iz bele moke očitno predstavljajo manjše zlo. In navsezadnje so z vlakninami bogata tudi druga, zdravju bolj prijazna živila.