Tresenje noge: Je to navada, stres ali zdravstvena težava?

Ko ste napeti ali nemirni, se telo ne odziva samo z mislimi. Spremenijo se srčni utrip, mišična napetost in pripravljenost telesa na gibanje. Poleg verbalnega izražanja napetosti je za moške precej značilno, da lastno napetost nekoliko bolje izražajo telesno - tudi s tresenjem nog.

Eden najbolj očitnih razlogov za tresenje noge je tako notranji občutek napetosti ali stresa. Nekateri sicer v trenutkih napetosti raje tapkajo s prsti, vrtijo kemični svinčnik, grizejo notranjost ustnice, spet drugi pa namesto tega premikajo nogo.

Kljub temu da so gibanja majhna in na prvi pogled nedolžna, lahko sčasoma postanejo avtomatiziran način sproščanja telesne napetosti, ki se ga pogosto niti ne zavedamo.

Tresenje noge pa ni nujno znak notranje napetosti. Pri nekaterih ljudeh se pojavi ravno takrat, ko se močno osredotočajo. Namreč, majhni gibi telesu zagotavljajo dodatno stimulacijo med dejavnostmi, pri katerih moramo dolgo sedeti pri miru, in ravno zato se lahko zgodi, da nekdo nogo najbolj intenzivno premika ravno takrat, ko je popolnoma zatopljen v delo.

Povezavo med nemirnim gibanjem in pozornostjo pa raziskujejo tudi v kontekstu odraslih oseb z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, pri čemer ugotavljajo, da je to pogost pojav pri osebah s to motnjo. To seveda ne pomeni, da je tresenje nog znak motnje pozornosti in hiperaktivnosti, kaže pa, da nemirno premikanje telesa ni vedno brez pomena in je pri nekaterih lahko del načina, s katerim ostajajo mentalno aktivni.

Človeško telo ni ustvarjeno za večurno popolno mirovanje, pri čemer procesi v telesu potekajo bolje, če telesu vsakodnevno namenimo nekaj gibanja. Če nekdo večji del dneva preživi za pisalno mizo, se lahko potreba po majhnem gibanju pojavi povsem spontano in zgolj odraža najbolj bazično željo telesa - željo po gibanju.

Ker nam mogoče narava dela tega ne omogoča vedno, telo namesto sprehoda izbere naslednjo najbolj priročno stvar - začne premikati stopalo, dvigovati peto ali zibati koleno.

Takšno gibanje pa, kljub prvemu vtisu, ni povsem nekoristno. Gre vendarle za določeno mišično aktivnost, ki vsaj v določeni meri prekine popolno negibnost med dolgotrajnim sedenjem. Seveda to ne more nadomestiti hoje ali redne telesne aktivnosti, lahko pa pojasni, zakaj se pri nekaterih gibanje pojavi povsem samodejno.

Če začne nekdo po več skodelicah kave nogo premikati precej bolj kot običajno, je razlog morda ravno v skodelici kave preveč. Kofein, ki se skriva v kavi, je stimulans. To pomeni, da lahko pri občutljivejših ljudeh že manjša količina povzroči nemir, pri večjih količinah pa lahko povzroča živčnost, pospešen srčni utrip in tresenje mišic.

Občutljivost na kofein se sicer med posamezniki precej razlikuje. Nekdo brez težav popije več kav, drugega pa lahko že precej manjša količina naredi izrazito nemirnega. Če se tresenje nog redno pojavlja po kavi ali drugi energijski pijači, je smiselno preveriti, če je razlog za nemir v kapljici kofeina preveč.

Pomembna pa je tudi razlika med običajnim tresenjem noge in občutkom, da nogo preprosto morate premakniti.

Pri sindromu nemirnih nog se pojavi močna potreba po gibanju, pogosto skupaj z neprijetnimi občutki, kot so mravljinčenje, zbadanje, srbenje ali občutek nemira globoko v nogah. Simptomi se značilno pojavijo oziroma poslabšajo med počitkom in predvsem zvečer ali ponoči, gibanje pa neprijetne občutke vsaj začasno olajša.

Če nekdo nogo zgolj nezavedno ziba med delom, to torej ni isto kot sindrom nemirnih nog. Če pa zaradi občutka v nogah težko sedi med filmom, med dolgo vožnjo ali spanjem, je razlika že precej bolj očitna.

Redkeje je izrazita nezmožnost mirnega sedenja lahko povezana s t. i. "akatizijo". Gre za stanje, pri katerem človek občuti močan notranji nemir in potrebo po stalnem premikanju. Lahko prestopa, prekriža in razkriža noge, se ziba ali jih nenehno premika med sedenjem.

Akatizija je pojav, ki je povezan predvsem z določenimi zdravili, najpogosteje nekaterimi antipsihotiki in antidepresivi. Ob tem gre za povsem drugačen pojav od običajne navade, saj je občutek pogosto izrazito neprijeten in ga je praktično nemogoče zavestno ustaviti. Če se močan telesni nemir pojavi nenadoma po uvedbi novega zdravila ali spremembi odmerka, ga je zato smiselno omeniti zdravniku.

Če se premikanje nog pojavlja predvsem med dolgim sedenjem, med obdobji stresa ali pri koncentriranju in ga je mogoče brez težav ustaviti, praviloma ni razloga za skrb. Najverjetneje gre za eno od številnih oblik nemirnega gibanja, ki jih ljudje izvajajo skoraj nezavedno. Več pozornosti pa je tresenju noge potrebno nameniti, če gibanja ne morete nadzorovati, če ga spremljajo neprijetni občutki v nogah ali če se neprijeten občutek pojavlja predvsem ponoči in moti spanec.