Rak prostate pogosto ne boli: moški, ne odlašajte s skrbjo za svoje zdravje

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, če izvzamemo nemelanomske kožne rake, in predstavlja skoraj četrtino vseh novih diagnoz raka pri njih. Ker tveganje za bolezen s starostjo narašča, je pomembno, da moški pravočasno poskrbijo za svoje zdravje in se o možnostih zgodnjega odkrivanja bolezni pogovorijo z zdravnikom. Na to opozarja tudi društvo OnkoMan, ki je letos predstavilo pobudo "Daj kri tudi zase". Z njo moške med 50. in 69. letom, še posebej dolgoletne krvodajalce, spodbuja k premišljeni odločitvi za PSA-testiranje.

V Sloveniji se pripravljajo strokovne podlage za uvedbo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate. Pomemben korak na tej poti je raziskava PRO-PETER, ki jo vodi Onkološki inštitut Ljubljana. Njen cilj je vzpostaviti program, v katerega bodo vabljeni moški v starostnih skupinah, za katere raziskave potrjujejo koristi presejanja.

Vodja Državne komisije za presejalne programe doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, opozarja, da je priložnostno testiranje PSA v Sloveniji že zelo razširjeno, vendar ne prinaša pričakovanega zmanjšanja umrljivosti. Nekateri moški se testirajo prepogosto, drugi preredko ali sploh ne. Organizirano presejanje naj bi zato povezalo vse korake – od določanja skupin, ki bodo povabljene na testiranje, do pogostosti testiranja in nadaljnje obravnave glede na izvid.

Odvzem krvi za določitev vrednosti PSA je preprost, vendar je treba rezultat pravilno razumeti. Povišana vrednost PSA namreč še ne pomeni raka prostate, saj jo lahko povzročijo tudi benigno povečanje prostate, vnetje in druga nerakava stanja.

"Pomembno je, da se moški pred testiranjem z zdravnikom pogovori, ali mu preiskava lahko koristi in kaj lahko sledi izvidu. Več preiskav namreč ne pomeni nujno boljše preventive," poudarja asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., specialistka družinske medicine iz ZD Grosuplje in članica skupine PRO-PETER.

Odločitev za testiranje naj temelji na posameznikovi starosti, zdravstvenem stanju in dejavnikih tveganja, ne zgolj na dostopnosti brezplačne preiskave. Pomembna je tudi družinska obremenjenost, zlasti če je za rakom prostate zbolel oče ali brat.

Rak prostate v začetni obliki pogosto ne povzroča težav, zato dobro počutje še ne pomeni, da pogovor o zdravju prostate ni potreben. Ob novih ali vztrajajočih težavah z uriniranjem oziroma krvi v urinu pa je treba poiskati zdravniško pomoč in ne čakati na preventivno akcijo.

Povezava s krvodajalstvom je osrednji del pobude. Pri običajnem darovanju krvodajalcem odvzamejo približno 450 mililitrov krvi, za določitev vrednosti PSA pa zadostuje približno pet mililitrov.

"Moški, starejši od 50 let, so naši dolgoletni in zvesti krvodajalci. To so ljudje, ki jim ni težko zavihati rokava in pomagati drugim. Del našega poslanstva je tudi skrb za zdravje krvodajalcev in spodbujanje k zdravemu načinu življenja. Zato smo se pridružili pobudi 'Daj kri tudi zase'," je povedal doc. dr. Ivica Marić, strokovni direktor Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

V okviru pobude je na voljo 1.000 kuponov za brezplačno PSA-testiranje, ki jih financira Zavarovalnica Triglav. Moški med 50. in 69. letom jih lahko pridobijo na dva načina:

Na izbranih novembrskih krvodajalskih akcijah, kjer bodo prejeli kupon in navodila za testiranje.

Prek portala Daj kri tudi zase, kjer je prijava omogočena tudi moškim, ki niso krvodajalci.

Po pridobitvi kupona lahko test opravijo pri partnerskih izvajalcih laboratorijskih storitev brez predhodnega naročanja. Brezplačna dostopnost testa pa ne nadomešča predhodnega pogovora z zdravnikom.

"V Skupini Triglav verjamemo v moč preventive, ozaveščanja in pravočasnega ukrepanja, zato podpiramo projekte, ki ljudi spodbujajo k odgovorni skrbi za svoje zdravje. Akcija društva OnkoMan moškim omogoča prav to," je povedal Ivica Vulić, član uprave – delavski direktor Zavarovalnice Triglav.

Če je rak prostate odkrit zgodaj, ko je še omejen na prostato, so možnosti za uspešno zdravljenje praviloma boljše. Vendar vsak odkriti rak ne potrebuje takojšnjega zdravljenja. Pri raku z majhnim tveganjem za napredovanje lahko zdravniki priporočijo aktivno spremljanje, ki vključuje redne kontrolne preglede in preiskave ter uvedbo zdravljenja, če se pokažejo spremembe, zaradi katerih je to potrebno.

Pomen spremljanja zdravja potrjuje tudi osebna izkušnja mag. Martina Lisca, prebolevnika in aktivnega člana društva OnkoMan. Čeprav v družini ni imel raka prostate in ni opažal simptomov, se je po 50. letu odločil za redno testiranje. Po devetih letih je test pokazal povišano vrednost PSA, nadaljnje preiskave pa so potrdile raka prostate. Sledila je operacija, bolezen pa so odkrili, še preden se je razširila.

"Zato vsem polagam na srce – spremljajte svoje zdravje, sam sem živ primer tega, kako pomembna je preventiva!" je poudaril.

Pobudo podpirajo tudi številni znani športni obrazi in predstavniki športnih organizacij. Med njimi je nekdanji slovenski nogometni reprezentant Sašo Udovič, ki poudarja pomen odgovornosti za lastno zdravje in bližnje: "Sam odvzem krvi ni nič groznega in strah je povsem odveč. Veliko moških naših let se trudi biti zdravih, ukvarjamo se s športom in skušamo imeti zdrav življenjski slog. Če temu dodamo še preventivo, to naredi veliko razliko."

S pobudo "Daj kri tudi zase" OnkoMan tako spodbuja moške, naj ob skrbi za druge ne pozabijo nase ter se o zdravju prostate in možnostih PSA-testiranja pravočasno pogovorijo z zdravnikom.

Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan ozavešča o zdravju moških in raku ter podpira bolnike in njihove bližnje. S svojimi dejavnostmi spodbuja pravočasno skrb za zdravje in odpira prostor za pogovor o izkušnji bolezni. Več informacij: www.onkoman.si.