Premik ure ni nedolžen: Tako vpliva na vaše možgane, spanec in počutje

Sodobne raziskave kažejo, da lahko že enourni zamik ure izrazito vpliva na fiziološke procese v telesu. Marsikdo namreč ravno v obdobju premika ure zaznava nekoliko slabše počutje. V uredništvu smo zbrali nekaj nasvetov o tem, kako si lahko prehod na jesenski čas nekoliko olajšamo.

Vsako človeško telo deluje po 24-urnem cirkadianem ritmu, ki med drugim pomaga uravnavati budnost, zaspanost, telesno temperaturo in izločanje hormonov. Eden najpomembnejših signalov, ki znatno vplivajo na cirkadiani ritem, je svetloba.

Ko se ura čez noč premakne, se življenje zunaj nas spremeni nemudoma – vse obveznosti se začnejo uro prej ali uro pozneje in tudi mesto začne utripati v drugačnem ritmu. Kljub temu pa naša biološka ura nima gumba, s katerim bi lahko nemudoma spremenili svoj cirkadiani ritem. Ta potrebuje nekoliko več časa, da sledi zunanjemu premiku ure. Običajna jutranja budilka tako nenadoma zazvoni ob času, ki ga telo še vedno doživlja povsem drugače.

Raziskave iz ameriških spalnih centrov opozarjajo, da lahko navajanje na spremembe spalnega ritma po premiku ure traja od pet do sedem dni, težave pa so lahko izrazitejše pri ljudeh, ki že sicer spijo premalo.

Skladno s premikom ure lahko kratko odnese ravno spanec. Ta pa je ključen za našo uspešnost in zadovoljstvo v dnevu. Ob tem ni treba prebedeti cele noči, da bi se pomanjkanje spanja poznalo naslednji dan – že nekoliko krajši ali bolj razdrobljen spanec lahko pomeni večjo utrujenost, razdražljivost in slabšo zmožnost vzdrževanja pozornosti.

Ravno zato psihološki učinek premika ure ni zgolj posledica številke na uri, temveč je posledica spremembe v kakovosti spanja, ki jo premik ure povzroči. Prehod na poletni čas sicer že dlje časa povezujejo z zmanjšano kakovostjo spanja ter pogostejšo zaspanostjo čez dan, še posebej občutljivi pa so lahko ljudje, ki so po naravi bolj večerni tipi.

Če nekdo že pred premikom ure hodi spat prepozno in zjutraj težko vstaja, dodatna sprememba ritma zato verjetno ne bo ostala popolnoma neopažena.

Jesenski premik se pogosto zdi prijetnejši od poletnega, saj dobimo dodatno uro. Toda ravno v tem obdobju se hkrati zelo očitno spremeni tudi količina dnevne svetlobe, in to predvsem v popoldanskem času.

Ko se ura premakne nazaj, se zvečer stemni še prej. Za nekoga, ki pride iz službe pozno popoldne, lahko to pomeni, da je med delovnim tednom nenadoma precej manj izpostavljen dnevni svetlobi. Ravno izpostavljenost dnevni svetlobi pa je ključna, ker svetloba neposredno sodeluje pri uravnavanju naše biološke ure. Jutranja dnevna svetloba pomaga telesu določiti začetek dneva in prav tako spodbuja budnost, tema pa je eden od signalov, da se približuje čas počitka. Ravno iz tega razloga strokovnjaki kot bolj smiseln čas smatrajo ravno jesenski in ne poletni čas, kar je nasprotno od pogostega prepričanja.

V skandinavskih državah, kjer se v zimskih mesecih posamezniki soočajo z izrazitim upadom razpoloženja zaradi pomanjkanja svetlobe, so izvedli več raziskav na temo vpliva premika ure na razpoloženje. Raziskovalci v danski bolnišnici so po jesenskem prehodu s poletnega na standardni čas zaznali približno 11-odstotno povečanje pojavnosti depresivnih epizod, učinek premika ure pa je postopoma izzvenel v približno desetih tednih. Po spomladanskem premiku primerljivega povečanja niso zaznali.

Raziskava tako nakazuje na povezavo na ravni celotne populacije, ne pomeni pa, da bo jesenski premik ure pri zdravem človeku povzročil depresijo. Avtorji so kot možno razlago za slabše počutje izpostavili predvsem spremembo količine dnevne svetlobe in nenaden občutek, da je dan krajši.

Ob tem pa je pomembno zavedanje, da premik ure ne vpliva na vse ljudi enako. Nekdo uro premakne in naslednje jutro nanjo praktično pozabi, spet drugi pa še več dni občuti, da njegov notranji ritem nekoliko zaostaja. Na uspešnost prilagajanja pri posameznikih izrazito vplivajo običajen čas spanja, kronotip, količina dnevne svetlobe, čas jutranjega vstajanja in to, ali človek že sicer spi dovolj. Novejši pregled raziskav je pokazal, da imajo lahko več težav predvsem večerni tipi, torej ljudje, ki naravno pozneje postanejo zaspani in bi zjutraj najraje spali dlje. Premik ure lahko zato najbolj občutijo prav tisti, katerih spalni ritem je bil že pred spremembo precej neusklajen z urnikom službe ali šole.

Najboljša priprava na premik ure je precej dolgočasna, a nedvomno učinkovita: premika ure ne poskušajte reševati z velikimi spremembami v vašem spalnem ritmu.

Nekaj dni pred jesensko spremembo časa lahko čas odhoda v posteljo in vstajanja postopoma premaknete za 15 do 20 minut pozneje, kot bi to storili sicer. Prav tako pomaga tudi čim več dnevne svetlobe, predvsem v jutranjih urah, ter ohranjanje razmeroma enakega časa vstajanja. Če ste nekaj dni nekoliko bolj utrujeni ali razdražljivi, to še ne pomeni, da je z vami karkoli narobe. Premik ure je navsezadnje le ena ura v celotnem dnevu, a za možgane, ki imajo radi ustaljen ritem, lahko že ena ura pomeni dovolj veliko spremembo, da jo nekaj dni občutimo tudi na svojem počutju.