Pravilo petih sekund, ki ga mora poznati vsak pasji lastnik

Upoštevati je treba dejstvo, da se temperatura zraka precej razlikuje od temperature tal. Ko je temperatura zraka 30 stopinj Celzija, znaša temperatura asfalta še enkrat več, v res ekstremnih razmerah pa doseže tudi 80 stopinj Celzija. Zato s psom v res vročem vremenu ne smemo na razgret asfalt, saj bi s tem tvegali poškodbe psa. Ob takšnih dneh (najbolj vroč del dneva je med 11. in 15. uro) se je na sprehod najbolje odpraviti v jutranjih in večernih urah, če je res treba ven v času pripeke, pa pot prilagodimo psu ter izbiramo senčnate in travnate površine, sprehod pa naj bo čim krajši. Podobno kot asfalt so lahko razgreta melišča, skalnat teren in vejevje, marsikdo pa pozabi na to, ko vzame psa s seboj v gore.

Kako preverite, ali je asfalt primeren za varno hojo vašega psa? Položite dlan na asfalt, in če je na tleh ne morete držati vsaj pet sekund, je prevroče za sprehod s psom. Pasje blazinice so namreč ravno tako občutljive kot človeški podplat, zato si jih psi zlahka opečejo. Četudi je zunaj za nas prijetnih 25 stopinj Celzija, lahko temperatura asfalta v takih razmerah preseže 50 stopinj Celzija. Ob vročih dneh na sprehode s seboj vedno vzemite ohlajeno vodo, saj lahko psi zelo hitro dehidrirajo, in pozorno spremljajte njihovo vedenje ter jih takoj spravite v senco, če kažejo znake pregrevanja.

Rešitev pred vročimi tlemi so pasji čeveljci oz. nogavičke, ki so namenjene zaščiti blazinic in preprečujejo opekline na tačkah. Lahko pa si omislite tudi zaščitno kremo za pasje blazinice. Pomembno je, da po sprehodih preverite, ali je med pasjimi rdečina oz. ali so razpokane. Ob poškodbah obiščite veterinarja, ki vam bo dal vse potrebne napotke in mazila oz. zdravila.

Kakšni pa so znaki, da je pes doživel vročinski oz. toplotni udar? Najprej se je treba zavedati, da se psi ne potijo enako kot ljudje, zato se lahko zelo hitro pregrejejo. To vodi v številne zdravstvene zaplete, v skrajnem primeru tudi smrt. Za toplotni udar so najbolj dovzetni psi s prekomerno telesno težo in brahiocefalične pasme. Toplotni udar običajno nastopi, ko je pes fizično aktiven in se še ni navadil na nenaden porast temperature. Lahko se pojavi, ko pes ne izvaja telesnega napora, ampak je le izpostavljen visokim temperaturam in nima dostopa do sence in sveže vode, da bi se lahko ohladil. Zato je pomembno, da psa poleti nikoli ne puščate v zaprtem avtomobilu. Kako torej ugotovimo, da mu grozi vročinska kap? Psi se hladijo s sopenjem. Če psu ni pretirano vroče, sope z manj odprtim gobčkom, ko mu je res vroče, pa sopiha z zelo odprtim gobčkom. Če mu ob strani visi še otečen jezik, je skrajni čas, da gre na hladno in spije hladno vodo. Znak, da se le stežka ohlaja, je tudi prekomerno slinjenje, saj s tem pomaga odvajati toploto. Omogočite mu počitek, če želi med sprehodi več počitka kot običajno. Pri vsem skupaj je pomembno, da skušate čim prej znižati njegovo temperaturo. Začnite pri tačkah in nadaljujte po telesu navzgor (nikoli ne začnite pri glavi). Nikoli ga tudi ne hladite z ledeno vodo, ne polivajte ga z njo in ga ne potapljajte vanjo, saj je to za telo šok. Merite mu temperaturo in ga nehajte hladiti, ko njegova telesna temperatura doseže 39 stopinj Celzija (normalna telesna temperatura psa je med 37,7 in 39,2 stopinje Celzija; izmerite jo rektalno s človeškim termometrom). Nato ga odpeljite k veterinarju.

Eden od znakov toplotnega udara je tudi hiter oz. nepravilen srčni utrip. S pospešenim utripom skuša telo pregreto krvi čim prej spraviti do okončin oz. proč od vitalnih organov. Strokovno pomoč poiščite tudi, če pes bruha, ima krvavo diarejo, je pretirano zaspan, ima nevrološke težave, nima apetita, ima blede dlesni ali svetlordeč jezik. V tem primeru najprej poiščite senco, se ustavite in dajte psu piti vode.

Psu delate uslugo, če ga poleti ne strižete, saj je dlaka naravni izolator, ki ga poleti čuva pred toploto, pozimi pa pred mrazom. Če je odstranimo preveč, tvegamo, da se bo pes pregrel.